1., 2. Kaj Sveto pismo pravi o Božji dobroti in komu ta njegova lastnost koristi?

 OB KONCU dneva, ko sonce zahaja, skupina zelo dobrih prijateljev uživa v obroku nekje v naravi. Smejejo se, pogovarjajo in občudujejo prekrasen sončni zahod. Nekje drugje kmet z nasmehom in zadovoljstvom gleda svoja polja. Vesel je, ker se na nebu zbirajo temni oblaki in so prve dežne kaplje že pričele padati na žejne rastline. Na nekem drugem mestu pa oče in mama navdušeno opazujeta svojega otroka ob njegovih prvih nerodnih korakih.

² Ti ljudje lahko uživajo v vsem tem, ker je Bog Jehova dober. Verni ljudje pogosto ponavljajo frazo »Bog je dober«. Sveto pismo to še veliko bolj poudari, saj v njem piše: »Kako velika je njegova dobrota!« (Zaharija 9:17) Toda videti je, da danes le redki zares vedo, kaj te besede pomenijo. Kaj pomeni, da je Bog Jehova dober in kako ta njegova lastnost koristi vsakemu od nas?

3., 4. Kaj je dobrota in zakaj lahko rečemo, da je Jehovova dobrota izraz njegove ljubezni?

³ V mnogih sodobnih jezikih je dobrota zelo splošna beseda. Vendar iz Svetega pisma izvemo, kako izjemna lastnost je to, saj je povezana predvsem z moralnimi vrlinami. Zato lahko rečemo, da je Jehova pojem dobrote. Vse njegove lastnosti, tudi moč, pravica in modrost, so popolnoma dobre. Najpomembnejše pa je, da je dobrota izraz Jehovove ljubezni. Zakaj lahko to rečemo?

 ⁴ Dobrota je lastnost, ki nas spodbuja, da naredimo nekaj za druge. Apostol Pavel je napisal, da so ljudem bolj všeč dobri kot pravični ljudje. (Rimljanom 5:7) Pravičen človek uboga Božje zakone in predpise, dober človek pa naredi še več od tega. Vedno išče priložnosti, da bi naredil nekaj dobrega za druge. Kot bomo videli, je Jehova v tem pogledu zagotovo dober. Jasno je, da Jehovova dobrota izvira iz njegove velike ljubezni.

5.–7. Zakaj Jezus ni hotel, da bi ga imenovali »dobri učitelj«, in katero pomembno resnico je s tem potrdil?

⁵ Nihče ni tako dober kot Jehova. To je potrdil tudi Jezus, ko mu je nek moški postavil vprašanje in ga pri tem nagovoril z »dobri učitelj«. Jezus mu je odgovoril: »Zakaj me imenuješ dobri? Dober je samo Bog, nihče drug.« (Marko 10:17, 18) Morda te ta odgovor malo zmede. Zakaj je Jezus tega moškega popravil? Ali ni bil res »dobri učitelj«?

⁶ Očitno je moški z izrazom »dobri učitelj« hotel Jezusu laskati. Ampak Jezus je bil ponižen in je takšno čast pripisal svojemu nebeškemu Očetu, ki je najbolj dober. (Pregovori 11:2) Potrdil pa je tudi pomembno resnico. Ker je Jehova najvišji vladar, ima samo on pravico določati, kaj je dobro in kaj slabo. Adam in Eva sta si s tem, da sta se uprla in jedla od drevesa spoznanja dobrega in hudega, želela to pravico prisvojiti. Kako drugačen je Jezus, ki ponižno sprejema dejstvo, da lahko samo njegov Oče postavlja merila!

⁷ Jezus je tudi vedel, da vse, kar je zares dobro, prihaja od Jehova. Bog daje »vsak dober dar in vsako popolno darilo«. (Jakob 1:17) Poglejmo, kako se Jehovova dobrota kaže v njegovi radodarnosti.

8. Kako Jehova dobroto izkazuje vsem ljudem?

⁸ Na zemlji še ni bilo človeka, ki ne bi imel koristi od Jehovove dobrote. V Psalmu 145:9 piše: »Jehova je dober do vseh.« Kako pa se to vidi? Sveto pismo pravi: »Z dobrimi stvarmi, ki jih je delal, je kazal, kakšen je. Skrbel je, da je za vas padal dež z neba, da so vaša polja bogato obrodila, da ste imeli obilje hrane in da ste bili srečni.« (Apostolska dela 14:17) Ali ni res, da zelo uživaš, ko poješ nekaj dobrega? V dobri hrani lahko uživamo samo zato, ker je Jehova zaradi svoje dobrote zemljo zasnoval tako, da se njene zaloge sladke vode obnavljajo in da polja bogato obrodijo. Jehova takšne dobrote ne izkazuje le tistim, ki ga ljubijo, ampak vsem. Jezus je rekel: »On namreč daje, da njegovo sonce vzhaja nad hudobnimi  in dobrimi in da dežuje na pravične in nepravične.« (Matej 5:45)

9. Kako jabolko dokazuje, da je Jehova dober?

⁹ Veliko ljudi ni hvaležnih za vse dobre stvari, ki jih lahko uživajo zaradi sonca, dežja in rodovitne zemlje. Razmisli na primer o jabolku. Povsod tam, kjer je zmerno podnebje, je to povsem običajen sadež. Kljub temu je lep in okusen, poln osvežilne vode in življenjsko pomembnih hranilnih snovi. Ali si vedel, da je po vsem svetu približno 7500 sort jabolk? Lahko so rdeča, zlata, rumena, zelena in drugih barv. Nekatera so skoraj tako majhna, kot je češnja, nekatera pa tako velika, kot je  grenivka. Če drobno jabolčno seme držiš v roki, ni videti nič posebnega. Toda iz njega zraste eno najlepših dreves. (Visoka pesem 2:3) Vsako pomlad se jablana okrasi s prekrasnimi cvetovi in vsako jesen rodi svoj sad. Povprečno velika jablana vsako leto obrodi toliko, da bi z njenimi sadeži napolnili 20 zabojev po 19 kilogramov. In tako rojeva tudi do 75 let!

10., 11. Kako naši čuti dokazujejo Božjo dobroto?

¹⁰ Jehova nam je v svoji neskončni dobroti dal telo, ki je čudovito narejeno. Imamo čutila, ki nam omogočajo, da spoznavamo Jehovovo stvarstvo in se ga veselimo. (Psalm 139:14) Pomisli še enkrat na tri okoliščine, ki smo jih opisali na začetku tega poglavja. Kaj bi razveselilo tvoje oči, če bi se znašel v kateri od teh okoliščin? Rdeča lička veselega otroka? Dež, ki pada na polja? Rdeči, zlati in vijoličasti odtenki sončnega zahoda? Človeško oko je zasnovano tako, da lahko vidi na stotisoče ali celo na milijone različnih barv! S svojim sluhom lahko zaznavamo glas nekoga, ki ga imamo radi, šelestenje listja v krošnjah dreves in navdušen otroški smeh. Zakaj se lahko veselimo takšnih prizorov in zvokov? Sveto pismo pravi: »Uho, ki sliši, in oko, ki vidi – oboje je naredil Jehova.« (Pregovori 20:12) Toda to sta samo dva od čutov.

¹¹ Še en dokaz Jehovove dobrote je naš voh. Človeški nos lahko razloči celo bilijon različnih vonjev! Razmisli samo o nekaterih: vonj tvoje najljubše hrane, cvetlic, odpadlega jesenskega listja in vonj dima prijetnega ognja. Naslednji čut je tip, ki ti omogoča, da na obrazu čutiš veter, nežen objem človeka, ki ga imaš rad, in gladko lupino sadeža, ki ga imaš v roki. Ko ugrizneš v sadež, začne delovati naslednji čut – okus. Ko se sok iz sadeža dotakne tvojih brbončic, tvoja usta napolni cela simfonija  okusov. Imamo vse razloge za to, da o Jehovu rečemo: »Kako velika je tvoja dobrota! Hraniš jo za tiste, ki te globoko spoštujejo.« (Psalm 31:19) Kako Jehova hrani dobroto za tiste, ki ga globoko spoštujejo?

12. Kaj je pomembnejše od dobesedne hrane in zakaj?

¹² Jezus je rekel: »V Svetih spisih piše: ‚Človek naj ne živi samo od kruha, ampak tudi od vsake besede, ki prihaja iz Jehovovih ust.‘« (Matej 4:4) To, kar je Jehova dal zapisati v Sveto pismo, nam lahko koristi veliko bolj kot dobesedna hrana, saj nam lahko omogoči večno življenje. V osmem poglavju te knjige smo spoznali, da je Jehova v teh zadnjih dneh s svojo obnovitveno močjo ustvaril duhovni raj. Bistven del tega raja je obilje duhovne hrane.

13., 14. a) Kaj je prerok Ezekiel videl v videnju in kaj to pomeni za nas? b) S katerimi duhovnimi darili Jehova oskrbuje svoje zveste služabnike?

¹³ Prerok Ezekiel je v eni od pomembnih svetopisemskih prerokb o obnovi dobil videnje o obnovljenem in lepem templju. Iz tega templja je tekla voda, ki je naraščala in postajala vse globlja, dokler ni postala reka. Povsod, kjer je tekla, je dobro vplivala na okolico. Na njenih bregovih so uspevala drevesa. Njihovi plodovi so bili za hrano, njihovi listi pa za zdravilo. Reka je celo prinesla življenje in svežino slanemu Mrtvemu morju, v katerem sicer ni življenja. (Ezekiel 47:1–12) Toda kaj je vse to pomenilo?

¹⁴ Videnje o templju je pomenilo, da bo Jehova obnovil čisto čaščenje, tako da bo spet ustrezalo njegovim pravičnim merilom. Podobno kot je voda iz videnja naraščala in postajala vse globlja, bo tudi Jehovovih daril, ki njegovemu ljudstvu prinašajo življenje, vedno več. Jehova vse  od leta 1919, ko je prišlo do obnove čistega čaščenja, svoje služabnike oskrbuje z vsemi darili, ki jih potrebujejo za življenje. Kako pa? V Svetem pismu in svetopisemski literaturi ter na shodih in zborovanjih lahko na milijone ljudi izve za pomembne resnice, še posebej za resnico o Kristusovi odkupni žrtvi. a Ker je Jezus umrl za nas, imajo lahko vsi, ki zares ljubijo Boga in ga globoko spoštujejo, čisto vest in upajo na večno življenje. V teh zadnjih dneh, ko svet trpi duhovno lakoto, ima Jehovovo ljudstvo duhovno pojedino. (Izaija 65:13)

15. Kako bo Jehova izkazal dobroto svojemu ljudstvu med Kristusovo tisočletno vlado?

¹⁵ Reka, ki jo je v videnju videl Ezekiel, ne bo nehala teči, ko bo tega hudobnega sveta konec. Ravno nasprotno, med Kristusovo tisočletno vlado bo tekla še obilneje. Takrat bo Jehova na podlagi Jezusove žrtve zvesto človeštvo postopoma pripeljal do popolnosti. Kako zelo se bomo šele takrat veselili zaradi Jehovove dobrote!

16. Katere druge lastnosti ima Jehova, ker je dober?

¹⁶ K Jehovovi dobroti pa ne spada samo radodarnost. Bog je Mojzesu rekel: »Šel bom mimo tebe in ti dal videti vso svojo dobroto ter pred teboj razglasil svoje ime, Jehova.« Nato nadaljuje: »Jehova je šel mimo njega in razglasil: ‚Jehova, Jehova, usmiljen in sočuten Bog, ne razjezi se hitro, neizmerno je vdan v ljubezni in vedno govori resnico.‘« (2. Mojzesova 33:19; 34:6) K Jehovovi dobroti torej spada veliko čudovitih lastnosti. Oglejmo si dve od njih.

17. Kako Jehova ravna z nepopolnimi ljudmi in zaradi katere lastnosti je takšen?

 ¹⁷ »Sočuten.« Jehova je zaradi te lastnosti do svojih stvarjenj prijazen in dostopen. Ni osoren, hladen ali tiranski, kot so pogosto ljudje na oblasti, ampak je blag. Abrahamu je na primer rekel: »S kraja, kjer stojiš, poglej, prosim, naokoli proti severu in jugu ter proti vzhodu in zahodu.« (1. Mojzesova 13:14) V mnogih prevodih Svetega pisma je beseda »prosim« izpuščena. Vendar biblicisti pravijo, da besedilo v izvirni hebrejščini vsebuje členek, ki to izjavo iz zapovedi spremeni v vljudno prošnjo. V Svetem pismu so še drugi podobni primeri. (1. Mojzesova 31:12; Ezekiel 8:5) Samo predstavljaj si – Vrhovni vladar vsega vesolja navadnega človeka nagovarja s »prosim«! Ali ni v svetu, v katerem so osornost, agresivnost in grobost nekaj povsem običajnega, osvežujoče razmišljati o tem, kako prijazen in dostopen je naš sočutni Bog Jehova?

18. Kaj pomeni to, da Jehova »vedno govori resnico« in zakaj nas te besede pomirjajo?

¹⁸ »Vedno govori resnico.« Nepoštenost je v današnjem svetu že skoraj način življenja. Toda Sveto pismo nas spominja: »Bog ni človek, ki laže.« (4. Mojzesova 23:19) Pravzaprav v Titu 1:2 za Boga piše, da »ne more lagati«. Jehova je preveč dober, da bi storil kaj takšnega. Zato so njegove obljube popolnoma zanesljive in vedno drži svojo besedo. Za Jehova celo piše, da je »Bog resnice«. (Psalm 31:5) Ni zaprt vase, zadržan ali skrivnosten, ampak svoje zveste služabnike velikodušno razsvetljuje s svojo brezmejno modrostjo. b Uči jih tudi, kako naj živijo  po resnici. (3. Janezovo 3) Kako naj bi Jehovova dobrota vplivala na vsakega izmed nas?

19., 20. a) Kako je Satan Evi spodkopal zaupanje v Jehovovo dobroto in kako se je to končalo? b) Kako naj bi Jehovova dobrota vplivala na nas in zakaj?

¹⁹ Preden je Satanu v edenskem vrtu uspelo zapeljati Evo, ji je najprej prikrito spodkopal zaupanje v Jehovovo dobroto. Jehova je Adamu že prej rekel: »Z vseh dreves v vrtu lahko ješ do sitega.« V tem vrtu je bilo gotovo na tisoče dreves, toda Jehova je Adamu prepovedal jesti samo z enega. Vendar poglej, kako zvito je Satan Evo vprašal: »Ali vama je Bog res rekel, da ne smeta jesti z vseh dreves v vrtu?« (1. Mojzesova 2:9, 16; 3:1) Satan je Jehovove besede popačil, da bi Eva mislila, da jo je Jehova prikrajšal za nekaj dobrega. Žal mu je načrt uspel. Eva je podobno kot še veliko moških in žensk pričela dvomiti o Božji dobroti – dobroti tistega, ki ji je dal vse, kar je imela.

²⁰ Vemo, koliko bolečin in trpljenja so prinesli takšni dvomi. Zato nikoli ne bi smeli dvomiti o motivih našega Boga, ki je tako poln dobrote. Popolnoma mu lahko zaupamo, saj tistim, ki ga ljubijo, želi dobro. K srcu si vzemimo besede iz Jeremija 31:12: »Žareli bodo od sreče zaradi Jehovove dobrote.« Zaradi Jehovove dobrote bi zares morali žareti od veselja.

21., 22. a) Kako se želiš odzvati na Jehovovo dobroto? b) O kateri lastnosti bomo razpravljali v naslednjem poglavju in kako se ta razlikuje od dobrote?

²¹ Veseli pa smo tudi takrat, ko lahko o Božji dobroti govorimo drugim. V Psalmu 145:7 o Jehovovem ljudstvu piše: »Vrelo bo iz njih, ko se bodo spominjali tvoje obilne dobrote.« Jehovova dobrota nam iz dneva v dan tako  ali drugače koristi. Naj nam pride v navado, da se Jehovu vsak dan zahvalimo za njegovo dobroto in smo pri tem čim bolj določni. Če bomo o tej Jehovovi lastnosti premišljevali, se mu zanjo vsak dan zahvaljevali in o njej pripovedovali drugim, nam bo to pomagalo, da bomo posnemali našega dobrega Boga. Če iščemo priložnosti, da bi delali dobro, kot to dela Jehova, se z njim še bolj zbližamo. Ostareli apostol Janez je napisal: »Dragi prijatelj, ne posnemaj slabega, ampak to, kar je dobro. Kdor dela dobro, izvira od Boga.« (3. Janezovo 11)

²² Jehovova dobrota je povezana še z drugimi lastnostmi. Bog je denimo »neizmerno vdan v ljubezni«. (2. Mojzesova 34:6) Ta lastnost se od dobrote razlikuje v tem, da jo Jehova izkazuje predvsem svojim zvestim služabnikom. Kako to dela, bomo izvedeli v naslednjem poglavju.