Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 29

‘Okushiiva ohole yaKristus’

‘Okushiiva ohole yaKristus’

1-3. (a) Oshike sha li she linyengifa Jesus a kale a hala okukala a fa Xe? (b) Eembinga nhatu dohole yaJesus dilipi hatu ka kundafana?

 MBELA owa mona ngoo nale okamatyona taka kendabala okuhopaenena xe? Otashi dulika ka hopaenene onghedi omo xe ha ende, ha popi ile omo he lihumbata. Mokweendela ko kwefimbo, otashi dulika nokuli ka kale neenghedi nosho yo etaleko lopamhepo la fa laxe. Ngeenge omonamati oku hole xe omunahole nokwe mu lenga, otashi ke mu linyengifa a kale a hala oku mu hopaenena.

2 Ongahelipi shi na sha nekwatafano olo li li pokati kaJesus naXe womeulu? Pomhito imwe Jesus okwa popya a ti: “Ame ondi hole Tate.” (Johannes 14:31) Kape na oo ta dulu okukala e hole unene Jehova e dule Jesus, oo a kala pamwe naXe oule wefimbo lile ofimbo oishitwa ikwao inai shitwa. Ohole ya tya ngaho oya li ye linyengifa Omona oo a kale a hala okuhopaenena Xe. — Johannes 14:9.

3 Momatukulwa a tetekela embo eli, otwa kundafana shi na sha nanghee Jesus a li a hopaenena monghedi ya wanenena omaukwatya aJehova ngaashi, eenghono, ouyuki nosho yo ounongo. Ndele mbela ongahelipi Jesus a li a hopaenena ohole yaXe? Natu ka konakoneni eembinga nhatu dohole yaJesus: omhepo yeliyambo, olukeno, nosho yo okudimina po vamwe nehalo liwa.

“Kape na ou e nohole i dule yaau”

4. Ongahelipi Jesus e tu tulila po oshihopaenenwa sha denga mbada shohole yeliyambo?

4 Jesus okwe tu tulila po oshihopaenenwa sha denga mbada shohole yeliyambo. Eliyambo ola kwatela mo okupitifa komesho eemhumbwe davamwe nokukala u na ko nasha navo. Ongahelipi Jesus a li a ulika ohole ya tya ngaho? Okwa yelifa ye mwene a ti: “Kape na ou e nohole i dule yaau ta yandjele ookaume kaye omwenyo waye.” (Johannes 15:13) Okwa yandja omwenyo waye wa wanenena nehalo liwa. Okwa li a ulika ohole monghedi ya tongomana elela oyo itai dulu okuulikwa komunhu nande oumwe. Ndele okwa li yo a ulika ohole yeliyambo meenghedi dimwe vali.

5. Omolwashike taku dulu okutiwa kutya Omona waKalunga ewifa okwa ninga eliyambo lopahole eshi e uyile kombada yedu?

5 Ofimbo Omona waKalunga ewifa ine uya kombada yedu, okwa li e na ondodo ya tumbala meulu noye likalekelwa. Okwa li e na ekwatafano lopofingo naJehova nosho yo noishitwa ihapu yopamhepo. Nonande Omona waKalunga oo omuholike okwa li ta hafele omauwa e fike opo, “okwe lidula Ye mwene nokwa djala olupe lomupika nokufafana novanhu.” (Ovafilippi 2:7) Okwa li e uya nehalo liwa okukala mokati kovanhu ovalunde mounyuni oo u “li mepangelo lomunawii.” (1 Johannes 5:19) Mbela kali fi eliyambo lopahole olo Omona waKalunga a ninga?

6, 7. (a) Omeenghedi dilipi Jesus a ulika ohole yeliyambo pefimbo loukalele waye wokombada yedu? (b) Oshihopaenenwa tashi kumu omutima shohole yaJesus yeliyambo shilipi tashi hangwa muJohannes 19:25-27?

6 Jesus okwa ulika ohole yeliyambo meenghedi di lili noku lili pefimbo loukalele waye wokombada yedu. Ka li e lihole ye mwene nandenande. Okwa li a yandja filufilu elitulemo koukalele waye, nomolwaasho okwa li a yamba po omauwa oo ovanhu hava hafele. Okwa ti: “Eembadje odi nomakwena, needila dokeulu odi noihadi, ndele Omona wOmunhu ke na apa ta wilike omutwe waye.” (Mateus 8:20) Molwaashi okwa li omuhongi woipilangi onghulungu, okwa li ta dulu okulongifa efimbo laye mokulitungila eumbo liwa ile okulonga oinima iwa yomomaumbo opo e i landife a dule okulikola oimaliwa ihapu. Ndele ka li a longifa ounghulungu waye opo a likole oinima yopamaliko.

7 Oshihopaenenwa tashi kumu lela omutima shohole yaJesus yeliyambo otashi hangwa muJohannes 19:25-27. Diladila koinima ihapu oyo Jesus tashi dulika a li te lipula nayo omutenya wefiku olo a fya. Eshi a li ta mono oixuna e li komuti womahepeko, okwa li te lipula shi na sha novahongwa vaye, oilonga yokuudifa, nokwa li yo te lipula unene shi na sha noudiinini waye nonghee tau ka kuma edina laXe. Onakwiiwa aishe yovanhu oya li tai ka kala ye likolelela kwaasho ta ka ninga. Ndele okafimbo kaxupi fimbo ina fya okwa li yo a ulika kutya oku na ko nasha naina, Maria, oo tashi dulika a li omufiyekadi pefimbo opo. Okwa li a pula omuyapostoli Johannes a kale ta file oshisho Maria onga ina, na Johannes okwa li a ya naMaria keumbo laye. Kungaho, Jesus okwa li a ninga omalongekido opo ina a filwe oshisho palutu nosho yo pamhepo. Osho itashi ulike tuu filufilu kutya Jesus ka li e lihole ye mwene!

‘Okwe va udila olukeno’

8. Oshitya shOshigreka osho sha longifwa mOmbiibeli opo ku yelifwe olukeno laJesus otashi ti shike?

8 Jesus okwa li ha kenukile ovanhu ngaashi Xe. Omishangwa otadi popi kutya Jesus okwa li ha ningi eenghendabala opo a kwafele ovo tava mono oixuna molwaashi okwa li ha kala e va uditile olukeno. Ombiibeli oya longifa oshitya shOshigreka osho sha tolokwa ‘okuudila olukeno’ opo i yelife olukeno laJesus. Omuhongwanhu umwe okwa ti kutya oshitya osho “otashi ulike . . . keliudo lomunhu lomoule. Osho osho ashike oshitya shOshigreka shi na eityo la kola osho tashi dulu okulongifwa shi na sha nolukeno.” Natu ka taleni keenghalo dimwe omo Jesus a li e linyengifwa kolukeno linene a katuke eenghatu.

9, 10. (a) Eenghalo dilipi da li da ningifa Jesus novayapostoli vaye va ye konhele ye limwenena? (b) Jesus okwa li e linyenga ngahelipi eshi eemhunga dovanhu de mu imba a mone omhito yokulikalela, nomolwashike?

9 Olukeno ola li hali linyengifa Jesus a file oshisho eemhumbwe dovanhu dopamhepo. Ehokololo olo li li muMarkus 6:30-34 otali ulike kutya oshike naanaa sha li hashi linyengifa Jesus a udile ovanhu olukeno. Kala nee ngeno wa fa u wete oshiningwanima eshi: Eshi ovayapostoli va mana oshikonga shavo shinene shokuudifa, ova hokololela nehafo Jesus aishe oyo va mona nova uda. Jesus novayapostoli vaye kava li va mona efimbo lokulya molwaashi ongudu inene yovanhu oya li ye va ongalela. Molwaashi Jesus okwa li ha konenene ovanhu, okwa li a mona kutya ovayapostoli vaye ova loloka. Okwe va lombwela a ti: “Ileni tu ke likaleleni koima kwe likalela, nye mu tulumukwe po kanini.” Ova londa mowato ndele tava i kolundume lEfuta laGalilea va yuka konhele oyo ya li ye likalela. Ndele eemhunga dovanhu ode va mona eshi tava i; vamwe ova uda yo kutya ova ya. Ovanhu aveshe ovo ova enda tava tondoka tava kunghula nomunghulofuta kombinga yokolundume nova ka fika tete kowato.

10 Mbela Jesus okwa li a handuka eshi ina mona vali omhito yoku ke likalela? Hasho nandenande! Eshi a mona eemhunga dovanhu omayovi ovo va li ve mu teelela, osha li sha kuma omutima waye. Markus okwa ti: “Okwa mona ko ovanhu vahapu, ndele okwe va [udila] olukeno, osheshi ova li va fa eedi di he na omufita, ndele okwa hovela oku va longa oinima ihapu.” Jesus okwa li a mona kutya ovanhu ovo ove na omhumbwe yopamhepo. Ova li va fa eedi di li mehalakano, pehe na omufita oo te di lifa ile te di amene. Okwa li e shii kutya ovawiliki vomalongelokalunga ovakwanyanya, ovo va li ve na okukala ngeno ovafita ovanahole, kava li ve na ko nasha novanhu vongaho. (Johannes 7:47-49) Molwaashi okwa li e uditile ovanhu olukeno, okwa hovela oku va honga kombinga ‘yOuhamba waKalunga.’ (Lukas 9:11) Didilika kutya Jesus okwa li a kenukila ovanhu nokuli nofimbo a li ina mona kutya otave ke linyenga ngahelipi kwaasho te ke va honga. Noitya imwe, ka li a udila eemhunga dovanhu olukeno konima eshi e va honga, ndele ponhele yaasho olukeno olo la li le mu linyengifa e va honge.

“Okwa nana eke laye, ndele okwe mu kuma”

11, 12. (a) Ovanashilundu ova li hava talika ko ngahelipi pefimbo lOmbiibeli, ndele Jesus okwa li e linyenga ngahelipi eshi omulumenhu oo a li “e yadi oshilundu” a li e uya kuye? (b) Eshi Jesus a kwata omunashilundu oo osha li sha kuma ngahelipi omunashilundu oo, naasho osha ulikwa ngahelipi koshimoniwa sha ndokotola umwe?

11 Olukeno ola li le linyengifa Jesus a kwafele ovo va li tava mono oixuna. Ovanhu ovo va li tava vele omikifi di lili noku lili ova li va mona kutya Jesus oku na olukeno, naasho osha li she ve linyengifa ve uye kuye. Osho osha li shi liwetikile unene tuu eshi puJesus pa li pe uya omulumenhu “e yadi oshilundu” ofimbo a li nongudu inene yovanhu. (Lukas 5:12) Pefimbo lOmbiibeli, ovanashilundu ova li have likalekelwa opo vaha tandavelife olutapo. (Numeri 5:1-4) Ndele mokweendela ko kwefimbo, ovawiliki vomalongelokalunga, oorabi, ova li va ningifa ovanhu va kale netaleko lii li na sha novanashilundu nova li va tula po eemhango didjuu. a Ndele didilika nghee Jesus a li a ungaunga nomunashilundu oo. Ombiibeli oya ti: “Kuye okwe uya omunaudu woshilundu, ndee te mu indile a twa eengolo ndee ta ti: Oove ngenge wa hala, oto dulu okuyelifa nge. Jesus okwe mu fila onghenda, okwa nana eke laye, ndele okwe mu kuma, ndee ta ti: Onda hala, yela. Oshilundu osha dja mo muye diva.” (Markus 1:40-42) Jesus okwa li e shii kutya omunashilundu ka li a pitikwa nokuli okukala mokati kovanhu. Ndele ponhele yokushunifa ko omulumenhu oo, Jesus okwa li e linyengifwa neenghono opo e mu ningile oshinima osho ovanhu va li inave shi teelela. Jesus okwa li e mu kwata.

12 Mbela omunashilundu oo okwa li e udite ngahelipi eshi Jesus e mu kuma? Oku shi faneka, natu ka taleni koshimoniwa tashi shikula apa. Ndokotola Paul Brand, oo ha hakula oudu woshilundu, okwa hokolola shi na sha nomunashilundu wokuIndia oo a li a hakula. Eshi ndokotola oo a li ta konakona omunashilundu oo, okwe mu kwatelela komapepe nokwa yelifa, ta tolokelwa, kutya omunashilundu oo ota ka pita meenghalo dilipi eshi ta hakulwa. Ohaluka, omunashilundu oo okwa hovela okukwena. Ndokotola okwe mu pula a ti: “Onda popya sha sha puka?” Oo a li ta toloka okwa pula omulumenhu oo omunyasha melaka laye nokwa nyamukula a ti: “Ahowe ndokotola. Okwa ti vati ota kwena molwaashi owe mu kwatelela komapepe. Kape na oo e mu kwata oule womido dihapu fiyo osheshi e uya oku.” Ashike eshi Jesus a kwata omunashilundu oo a li e uya kuye osha li sha kwatela mo shihapu. Konima eshi Jesus a kwata omulumenhu oo, omukifi oo wa li hau mu taataifa povanhu owa veluka.

13, 14. (a) Osheendo shilipi Jesus a li a shakeneka eshi a li ta hale okufika poshilando shaNain, nomolwashike onghalo oyo ya li unene inyikifa oluhodi? (b) Olukeno laJesus ola li le mu linyengifa a katuke eenghatu dilipi omolwomufiyekadi wokuNain?

13 Olukeno ola li hali mu linyengifa a hekeleke ovo va nyika oluhodi. Oluhodi lavamwe ola li hali kumu Jesus neenghono. Pashihopaenenwa, natu taleni kehokololo olo li li muLukas 7:11-15. Pomhito imwe, Jesus okwa li ta ende a yuka koshilando Nain shomuGalilea. Eshi a ehena popepi noshivelo shoshilando osho, okwa shakeneka po osheendo shovanhu tava i kefudiko. Pomhito oyo, opa li pa ningwa oshiningwanima shinyikifa unene oluhodi. Ovanhu ovo va li ta ka paka omumati oo a li ewifa laina. Omufiyekadi oo a filwa otashi dulika a li nale mosheendo sha tya ngaho, eshi va ka pakele omushamane waye. Ndele pomhito oyo eshi va shakenekwa kuJesus, okwa li tava ka paka omonamati waye oo a li he mu yambidida. Mokati keemhunga dovanhu ovo va li pamwe naye otashi dulika mwa li ovalilanghali nosho yo ovashiki voishikomwa oyo hai shikwa ngeenge ovanhu tava lili eenghali. (Jeremia 9:17, 18; Mateus 9:23) Ndele Jesus okwa kala ta tale kuina yomumati oo, oo a li a nyika oluhodi, nosha yela kutya okwa li ta ende a yuka polutala oko kwa humbatwa omudimba womona waye.

14 Jesus okwa li a ‘udila olukeno’ omukainhu oo a filwa. Okwe mu lombwela newi tali hekeleke a ti: “Ino lila.” Jesus okwa ehena polutala nopehe na oo e mu ifana po nokwa kwata olutala. Ovahumbati volutala nosho yo tashi dulika osheendo ashishe osha kanghama. Jesus okwa popya newi la kola ta lombwele nakufya oo ta ti: “Omunyasha, ohandi ku lombwele, penduka po.” Oshike sha li sha ningwa po konima yaasho? “Nakufya okwa kala omutumba, ndele okwa hovela okupopya,” a fa a penduka meemhofi didjuu. Opo nee Ombiibeli oya popya eendjovo tadi kumu omutima ya ti: “[Jesus] okwe mu pa ina.”

15. (a) Omahokololo Ombiibeli e na sha nanghee Jesus a li a kenukila ovanhu okwa ulika ngahelipi kutya ope na ekwatafano pokati kolukeno nokukatuka eenghatu? (b) Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena Jesus ngeenge tashi uya pokuulika olukeno?

15 Oshike hatu lihongo momahokololo oo a tumbulwa moutendo va tetekela? Pomhito keshe, didilika kutya ekwatafano lilipi li li pokati kolukeno nosho yo okukatuka eenghatu. Eshi Jesus a mona ovanhu ve li meenghalo didjuu, okwa li she mu linyengifa e va kenukile, nolukeno ola li hali mu linyengifa a katuke eenghatu. Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena oshihopaenenwa shaye? Tu li Ovakriste, otu na oshinakuwanifwa shokuudifa onghundana iwa nokuninga ovanhu ovahongwa. Ohole yokuhola Kalunga oyo unene hai tu linyengifa tu longe oshilonga osho. Ndele natu dimbulukeni yo kutya, oshilonga osho nasho oshilonga sholukeno. Ngeenge otwa kala hatu udile ovanhu olukeno ngaashi Jesus, otashi ke tu linyengifa tu kufe ombinga moilonga yokuudifa onghundana iwa ngaashi hatu dulu. (Mateus 22:37-39) Ongahelipi shi na sha nokuudila olukeno Ovakriste vakwetu ovo tava mono oixuna ile va nyika oluhodi? Itatu dulu okuvelula pashikumwifilonga ovo tava vele ile okunyumuna ovafi. Ndele ohatu dulu okuulika kutya otu va uditile olukeno moku va ulikila kutya otu na ko nasha navo noku va pa ekwafo olo va pumbwa. — Ovaefeso 4:32.

“Tate, va dimina po”

16. Osha li shi liwetikile ngahelipi kutya Jesus oku hole okudimina po vamwe nokuli naashi a li komuti womahepeko?

16 Jesus okwa li yo ha hopaenene filufilu ohole yaXe monghedi imwe vali ya fimana; naye oku “yadi ekufilo.” (Epsalme 86:5) Osho osha li shi liwetikile nokuli naashi Jesus a li e li komuti womahepeko. Jesus okwa li a popya shike eshi a li ta dipawa monghedi i fifa ohoni, a li a valelwa eemboxa keenyala nokeemhadi? Mbela okwa li a pula Jehova a handukile ovo va li tave mu dipaa? Mepingafano naasho, limwe lomomatumbulo axuuninwa oo Jesus a popya fimbo ina fya olo lo kutya: “Tate, va dimina po, osheshi kave shi shii eshi [tava] ningi.” — Lukas 23:34. b

17-19. Omeenghedi dilipi Jesus a li a ulika kutya okwa dimina po omuyapostoli Petrus eshi a li e mu lidimbika oikando itatu?

17 Oshihopaenenwa shimwe osho tashi dulika tashi kumu unene omutima shi na sha nokudimina po ovanhu kwaJesus osho sho shi na sha nanghee a li a ungaunga nomuyapostoli Petrus. Nopehe na omalimbililo, Petrus okwa li e hole shili Jesus. Moufiku waxuuninwa wokukalamwenyo kwaJesus kwokombada yedu, mo 14 aNisan, Petrus okwa li e mu lombwela a ti: “Omwene, ame onde lilongekida okuya pamwe naave nomodolongo nomokufya.” Ndele eevili donhumba konima yaasho, Petrus okwa li e lidimbika Jesus lwoikando itatu. Ombiibeli oye tu lombwela kutya oshike sha li sha ningwa po eshi Petrus a li te lidimbike Jesus oshikando oshititatu ya ti: “Omwene okwa punguluka, ndele okwa tala Petrus.” Molwaashi Petrus okwa li a nyika oluhodi neenghono omolwenyono laye, “okwa pita pondje, ndele okwa lila nokulililila.” Eshi Jesus a fya omutenya efiku olo, Petrus otashi dulika a li te lipula kutya, ‘Mbela Omwene wange okwa dimina nge po ngoo?’ — Lukas 22:33, 61, 62.

18 Petrus ka li a pumbwa okuteelela efimbo lile opo a shiive ngeenge okwa diminwa po ile hasho. Jesus okwa li a nyumunwa ongula yo 16 aNisan, nosha yela kutya efiku olo okwa li e lihololela Petrus pauhandimwe. (Lukas 24:34; 1 Ovakorinto 15:4-8) Omolwashike Jesus a li a yandja elitulemo le likalekelwa komuyapostoli oo a li e mu lidimbika filufilu? Otashi dulika a li a hala okushilipaleka Petrus, oo a li e livela ombedi, kutya oku mu hole natango nokwe mu lenga. Ndele Jesus okwa li nokuli a ninga shihapu opo a shilipaleke Petrus kutya okwe mu dimina po.

19 Lwanima, Jesus okwa li e lihololela ovahongwa vaye pefuta laGalilea. Pomhito oyo, Jesus okwa li a pula Petrus lwoikando itatu (oo a li yo e mu lidimbika lwoikando itatu) ngeenge oku mu hole ngoo shili. Konima eshi e mu pula oshikando oshititatu, Petrus okwa li a nyamukula a ti: “Omwene, oinima aishe ove u i shii, ou [shi] shii ondi ku hole.” Molwaashi Jesus oha dulu okumona osho shi li momitima dovanhu, okwa li e shii filufilu kutya Petrus oku mu hole. Ndele nande ongaho, Jesus okwa li a pa Petrus omhito opo a koleke kutya oku mu hole tuu shili. Kakele kaasho, okwa li yo a lombwela Petrus a ‘life eedi’ daYe. (Johannes 21:15-17) Efimbo la pita, Petrus okwa li a pewa oshinakuwanifwa shokuudifa. (Lukas 5:10) Ndele pomhito oyo, Jesus okwa li a ulika kutya okwe lineekela filufilu Petrus eshi e mu pa oshinakuwanifwa vali shimwe shidjuu, shokufila oshisho ovo va li tava ka ninga ovashikuli vaKristus. Diva konima yaasho, Jesus okwa li a longifa Petrus opo a dane onghandangala ya fimana moilonga oyo a li a pa ovahongwa vaye. (Oilonga 2:1-41) Petrus ka li tuu a pepelelwa eshi a shiiva kutya Jesus okwe mu dimina po nokwe mu lineekela natango!

Owa ‘shiiva ngoo ohole yaKristus’?

20, 21. Ongahelipi hatu dulu ‘okushiiva ohole yaKristus’ filufilu?

20 Eendjovo daJehova oda hokolola nawa ohole yaKristus. Ndele mbela fye otu na okulinyenga ngahelipi kohole yaJesus? Ombibeli oye tu kumaida tu ‘shiive ohole yaKristus ei i dule eshiivo alishe.’ (Ovaefeso 3:19) Ngaashi twe shi mona nale, omahokololo Omavangeli e na sha nokukalamwenyo kwaJesus nosho yo oukalele waye otae tu hongo shihapu shi na sha nohole yaye. Ndelenee ‘okushiiva ohole yaKristus’ osha kwatela mo shihapu shihe fi ashike okulihonga osho Ombibeli tai popi shi na sha naye.

21 Oshitya shOshigreka osho sha tolokwa ‘okushiiva’ otashi ti okushiiva sha “okupitila moimoniwa.” Ngeenge otwa kala tu hole vamwe ngaashi Jesus, hatu shi ulike mokukala hatu ningi omaliyambo opo tu va kwafele, mokuwanifa po eemhumbwe davo pahole, moku va dimina po tashi di komutima, otashi ke tu kwafela tu ude ko nawa kutya okwa li ha kala e uditile ovanhu ngahelipi. Kungaho, ohatu ka ‘shiiva ohole yaKristus ei i dule eshiivo alishe’ okupitila moimoniwa. Inatu dimbweni nandenande kutya apa ngoo pe fike okuhopaenena kwetu Kristus, opo ngoo tapa ka kala pe fike okweehena kwetu popepi elela naKalunga ketu omunahole, Jehova, oo Jesus ha hopaenene filufilu.

a Eemhango doshirabi oda ti kutya ovanhu ove na okukala kokule naao ta vele oshilundu ometa 1,8. Ndele ngeenge omhepo otai pepe, omunashilundu oku na okukala kokule novanhu oshinano sheemeta 45 lwaapo. O-Midrash Rabbah oya hokolola shi na sha narabi umwe oo a li ha hondama ovanashilundu nosho yo umwe oo a li he va kupula nomamanya opo va kale kokule naye. Onghee hano, ovanashilundu ova li hava kala ve udite nai eshi vehe niwe navo, va dinika nove tondike.

b Oshitukulwa shotete shaLukas 23:34 momashangelo amwe onale inashi tulwa mo. Ndele eendjovo odo otadi hangwa momashangelo mahapu e shii okulineekelwa. Otadi hangwa yo mOmbiibeli yOshikwanyama nosho yo momatoloko makwao amwe. Osha yela kutya Jesus otashi dulika a li ta popi shi na sha novakwaita Ovaroma ovo va li ve mu valela. Kava li ve shii eshi tava ningi, molwaashi kava li ve shii kutya Jesus oye naanaa lyelye. Otashi dulika yo a li ta popi kombinga yOvajuda, ovo va li va hala a dipawe, ovo lwanima va li tava ka kala va itavela muye. (Oil. 2:36-38) Ovawiliki vomalongelokalunga ovo va li tava xwaxwameke ovanhu va dipae Jesus ova li ve na ondjo inene, molwaashi ova li ve shii eshi tava ningi nokava li ve na onghenda. Onghee hano, vahapu vomuvo kava li tava dulu okudiminwa po. — Johannes 11:45-53.