1.–3. a) Zakaj je Jezus želel biti takšen, kot je njegov Oče? b) Katere vidike Jezusove ljubezni bomo pregledali?

 ALI si že kdaj videl fantka, ki je poskušal biti tak kot njegov oče? Mogoče posnema očetovo hojo, govor ali dejanja. Sčasoma morda celo prevzame očetov pogled na to, kaj je prav in kaj narobe, ter njegova prepričanja. To, da ljubi in občuduje svojega ljubečega očeta, ga spodbudi, da želi postati takšen, kot je njegov oče.

² Kaj pa lahko rečemo o tem, kako Jezus gleda na svojega nebeškega Očeta? Nekoč je rekel: »Ljubim Očeta.« (Janez 14:31) Nihče drug ne more Jehova ljubiti bolj, kot ga ljubi ta njegov Sin, ki je bil ob njem že veliko prej, preden so bila ustvarjena druga bitja. Ljubezen je tega vdanega Sina spodbudila, da je želel biti podoben svojemu Očetu. (Janez 14:9)

³ V prejšnjih poglavjih te knjige smo razpravljali o tem, kako je Jezus popolnoma posnemal svojega očeta Jehova v moči, pravici in modrosti. Kako pa ga je posnemal v ljubezni? Preglejmo tri vidike Jezusove ljubezni: njegovo požrtvovalnost, globoko sočutnost in pripravljenost odpuščati.

4. Zakaj je Jezus izmed vseh ljudi največji zgled požrtvovalne ljubezni?

⁴ Jezus je izreden zgled požrtvovalne in nesebične ljubezni. Takšna prava ljubezen posameznika spodbudi, da potrebe drugih da pred svoje lastne. Kako je to pokazal Jezus? Sam je pojasnil: »Nihče nima večje ljubezni kakor tisti, ki da svoje življenje za svoje prijatelje.« (Janez 15:13) Jezus je za nas z veseljem žrtvoval svoje popolno življenje. Tako velike  ljubezni ni pokazal še noben drug človek. Vendar je Jezus požrtvovalno ljubezen pokazal še drugače.

5. Čemu se je Božji Sin odrekel, da bi iz nebes prišel na zemljo?

⁵ Preden je Božji edinorojeni Sin prišel na zemljo, je imel v nebesih edinstven in vzvišen položaj. Zelo tesno je sodeloval z Jehovom in angeli. Kljub temu se je »odrekel vsemu, kar je imel, in postal podoben sužnju. Postal je človek.« (Filipljanom 2:7) Prostovoljno je prišel živet med grešne ljudi v svet, ki je »pod oblastjo Hudobnega«. (1. Janezovo 5:19) Božji Sin je s takšno žrtvijo pokazal res veliko ljubezen!

6., 7. a) Kako vse je Jezus med služenjem na zemlji pokazal požrtvovalno ljubezen? b) Kateri ganljiv zgled nesebične ljubezni je zapisan v Janezu 19:25–27?

⁶ Jezus se je ves čas svojega služenja na zemlji na mnogo načinov ljubeče žrtvoval. Bil je popolnoma nesebičen – vedno se je bolj zanimal za druge kot zase. Za to, da bi lahko ves svoj čas in moči posvetil oznanjevanju, se je bil pripravljen odreči mnogim stvarem, ki življenje naredijo lažje in prijetnejše. Rekel je: »Lisice imajo brloge in ptice gnezda, Sin človekov pa nima kam položiti glave.« (Matej 8:20) Jezus je bil odličen tesar, zato bi lahko nekaj časa namenil temu, da bi si zgradil udoben dom. Prav tako bi lahko izdeloval čudovito pohištvo, ga prodajal in tako še nekaj zaslužil. Vendar svojih sposobnosti ni uporabil za pridobivanje gmotnih stvari.

⁷ V Janezu 19:25–27 pa je opisan zgled Jezusove požrtvovalne ljubezni, ki je res ganljiv. Predstavljaj si, o čem vse je Jezus razmišljal tisti popoldan, ko je prenašal mučne bolečine na kolu in umiral. Skrbelo ga je, kako bo z učenci in oznanjevanjem. Še posebej pa ga je skrbelo, ali bo ostal zvest Jehovu in oslavil njegovo ime. Od njega je bila odvisna prihodnost celotnega človeštva! Ob vsem tem pa je tik pred smrtjo pokazal tudi skrb za svojo mamo Marijo, ki je bila takrat očitno že vdova. Apostola Janeza je prosil, naj zanjo  skrbi tako, kot da bi bila njegova lastna mama, in apostol jo je vzel v svojo hišo. Jezus je tako poskrbel za telesne in duhovne potrebe svoje mame. To je bil res izraz velike nesebične ljubezni!

8. Kaj pomeni grška beseda, s katero Sveto pismo opisuje Jezusovo sočutje?

⁸ Jezus je svojega Očeta posnemal tudi v sočutnosti. V Svetem pismu piše, da je Jezus globoko sočustvoval s tistimi, ki so trpeli, in je vedno iskal priložnosti, da bi jim pomagal. Ta knjiga njegovo sočutje opisuje z grško besedo, ki se prevaja z »zasmiliti se«. Neki strokovnjak pravi: »Ta beseda opisuje [...] čustvo, ki je tako močno, da človeku seže zelo globoko. To je najmočnejša grška beseda za sočutje.« Poglejmo nekaj zgledov, kako je Jezusa globoko sočutje spodbudilo k dejanjem.

9., 10. a) Zakaj je Jezus z učenci iskal miren kraj? b) Kako se je Jezus odzval, ko je množica zmotila njegovo zasebnost, in zakaj?

⁹ Odzval se je na duhovne potrebe drugih. Iz Marka 6:30–34 izvemo, kaj je bil glavni razlog, da so se Jezusu ljudje zasmilili in jim je pomagal. Predstavljaj si naslednji prizor. Apostoli so bili navdušeni, saj so pravkar končali obsežno oznanjevalsko akcijo. Vrnili so se k Jezusu in mu vneto poročali o vsem, kar so videli in slišali. Toda okoli njih se je zbralo tako veliko ljudi, da še jesti niso imeli časa. Jezus, ki je bil vedno zelo pozoren na potrebe drugih, je opazil, da so učenci utrujeni. Zato jim je rekel: »Pojdite z menoj na samoten kraj in se malo spočijte.« S čolnom so po severnem delu Galilejskega jezera odpluli na miren kraj. Toda ljudje so videli, da odhajajo, in so o tem povedali še drugim. Vsi so hitro odhiteli na severno stran in tja prišli še pred čolnom!

¹⁰ Ali je bil Jezus jezen, ker so zmotili njegovo zasebnost? Sploh ne! V dno srca ga je ganil pogled na to množico več  tisoč ljudi, ki so ga čakali. Marko je napisal: »Videl je veliko množico ljudi. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce brez pastirja, in začel jih je učiti mnoge resnice.« Jezus je na te ljudi gledal kot na posameznike, ki imajo duhovne potrebe. Bili so kot izgubljene ovce, ki nimajo pastirja, da bi jih vodil in ščitil. Jezus je vedel, da brezsrčni verski voditelji ljudi zanemarjajo, namesto da bi zanje skrbeli kot dobri pastirji. (Janez 7:47–49) Ljudje so se mu iz srca zasmilili, zato jih je začel učiti »o Božjem kraljestvu«. (Luka 9:11) Ali si opazil, da so se Jezusu ti ljudje zasmilili, še preden je videl, kako se bodo odzvali na to, kar je učil? Vidimo lahko, da Jezus globokega sočutja ni pogojeval s pozitivnim odzivom na svoje poučevanje, ampak ga je sočutje pravzaprav spodbudilo, da jih je začel učiti.

11., 12. a) Kako so na gobavce gledali v svetopisemskih časih, toda kako je nanje gledal Jezus? b) Kako se je morda počutil gobavec, ko se ga je Jezus dotaknil, in kako se to vidi iz izkušnje nekega zdravnika?

¹¹ Ljudi je rešil trpljenja. Posamezniki z različnimi boleznimi so lahko začutili, da je Jezus sočuten, zato so se radi obrnili k njemu po pomoč. Tako je nekoč k Jezusu, ki so ga spremljale množice, pristopil moški, »ki je bil ves gobav«. (Luka 5:12) V svetopisemskih časih so bili ljudje, ki so zboleli za gobavostjo, ločeni od drugih, da se ta bolezen ne bi širila. (4. Mojzesova 5:1–4) Sčasoma pa so verski voditelji za tiste, ki so bili gobavi, uvedli svoja pravila. Ta so bila kruta in so ljudi spodbujala, da so bili do gobavcev zelo neprijazni. a Ampak poglej, kako je ravnal Jezus: »K njemu je prišel  neki gobavec in ga na kolenih prosil: ‚Vem, da me lahko ozdraviš, če le hočeš.‘ Jezusu se je zasmilil, zato je iztegnil roko, se ga dotaknil in mu rekel: ‚Hočem! Bodi ozdravljen.‘ Gobe so v hipu izginile z njega.« (Marko 1:40–42) Jezus je vedel, da gobavec po zakonu sploh ne bi smel priti med ljudi. Kljub temu ga ni zavrnil, ampak se mu je tako zasmilil, da je naredil nekaj neverjetnega – dotaknil se ga je!

¹² Ali si lahko predstavljaš, kaj je ta dotik pomenil gobavcu? Razmisli o naslednjem doživetju. Doktor Paul Brand, specialist za gobavost, je pripovedoval o gobavcu, ki ga je zdravil v Indiji. Med pregledom je gobavcu položil roko na ramo in mu po prevajalki pojasnil, kako bo potekalo zdravljenje. Nenadoma je gobavec začel jokati. »Ali sem rekel kaj narobe?« je vprašal zdravnik. Prevajalka je mladeniču povedala, kaj ga je vprašal zdravnik, in nato rekla: »Ne, gospod doktor. Pravi, da joka zato, ker ste mu položili roko na ramo. Dokler ni prišel sem, se ga že veliko let nihče ni dotaknil.« Za gobavca, ki je pristopil k Jezusu, pa je dotik imel še večji pomen. Zatem ko se ga je Jezus dotaknil, je bolezen, zaradi katere je bil izločen iz družbe, popolnoma izginila!

13., 14. a) Na kakšen sprevod je Jezus naletel blizu mesta Nain in zakaj je bil to še posebej žalosten dogodek? b) Kaj je Jezus naredil, ker se mu je vdova zasmilila?

¹³ Pomagal je žalujočim. Jezusa je žalost drugih močno ganila. Razmisli na primer o tem, kar piše v Luku 7:11–15. Do opisanega dogodka je prišlo blizu mesta Nain v Galileji približno na polovici Jezusovega služenja na zemlji. Jezus je nedaleč od mestnih vrat naletel na pogrebni sprevod. Okoliščine so bile še posebej žalostne, saj je umrl mladenič, ki je bil edini sin ovdovele mame. Ta mama je za takšnim sprevodom enkrat verjetno že hodila, in sicer takrat, ko ji je  umrl mož. Zdaj ji je umrl še sin, ki je bil mogoče edini, ki je skrbel zanjo. V sprevodu so bili morda številni ljudje, ki so igrali in prepevali žalostinke. (Jeremija 9:17, 18; Matej 9:23) Toda Jezusa je zanimala predvsem žalujoča mama, ki je nedvomno hodila ob nosilih, na katerih je bilo truplo njenega sina.

¹⁴ Močno se mu je zasmilila. S pomirjujočim glasom ji je rekel: »Ne joči več.« Stopil je do nosil in se jih dotaknil. Tisti, ki so držali nosila, so se ustavili in z njimi se je morda ustavil tudi ves sprevod. Jezus je umrlemu odločno rekel: »Mladenič, rečem ti: Vstani!« Kaj se je zgodilo zatem? »Mrtvi se je usedel in začel govoriti.« Bilo je tako, kot da bi se zbudil iz globokega spanja. In v nadaljevanju so zapisane naslednje zelo prisrčne besede: »Jezus pa ga je vrnil njegovi mami.«

15. a) Kako se iz svetopisemskih poročil o Jezusovem usmiljenju vidi povezava med sočutjem in dejanji? b) Kako lahko Jezusa v tem posnemamo?

¹⁵ Kaj se iz vsega tega naučimo? V vsakem od teh primerov smo opazili povezavo med sočutjem in dejanji. Jezus ni mogel gledati stiske drugih, ne da bi se mu zasmilili, in to ga je spodbudilo k dejanjem. Kako ga lahko posnemamo? Kot kristjani smo dolžni oznanjevati dobro novico in pridobivati učence. K temu nas predvsem spodbuja ljubezen do Boga. Vendar ne smemo pozabiti, da bi nas k oznanjevanju moralo spodbujati tudi sočutje. Če z ljudmi čutimo, tako kot je z njimi čutil Jezus, nas bo srce spodbudilo, da bomo naredili vse, kar lahko, da bi jim povedali dobro novico. (Matej 22:37–39) Kako pa smo lahko sočutni s soverniki, ki trpijo ali žalujejo? Seveda ne moremo čudežno pozdraviti bolezni ali obuditi mrtvih. Lahko pa jim izkažemo sočutje tako, da iščemo priložnosti, da jim praktično pomagamo ali jim namenimo kakšno spodbudno besedo. (Efežanom 4:32)

16. Kako je Jezus pokazal, da rad odpušča, ko je visel na mučilnem kolu?

¹⁶ Jezus je v ljubezni popolnoma posnemal Očeta še na en pomemben način – rad je odpuščal. (Psalm 86:5) To se je jasno videlo, tudi ko je visel na mučilnem kolu. Kaj je rekel, čeprav se mu je bližala ponižujoča smrt in je prenašal hude bolečine, ker so mu roke in noge prebodli z žeblji? Ali je od Jehova zahteval, naj kaznuje tiste, ki so ga mučili? Ravno nasprotno, ene izmed njegovih zadnjih besed so bile: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« (Luka 23:34) b

17.–19. Kako je Jezus pokazal, da je apostolu Petru odpustil?

¹⁷ Še bolj ganljiv zgled Jezusovega odpuščanja je to, kako je ravnal z apostolom Petrom. Nedvomno je imel Peter Jezusa zelo rad. Jezusu je 14. nisana, na zadnjo noč njegovega življenja, rekel: »Gospod, s teboj sem pripravljen iti v ječo in v smrt.« Kljub temu je samo nekaj ur kasneje trikrat zanikal, da pozna Jezusa! Sveto pismo nam pove, kaj se je zgodilo, ko je Peter Jezusa tretjič zatajil: »Gospod se je obrnil in pogledal Petra naravnost v oči.« Ko se je Peter zavedel, kako hud greh je naredil, je »šel ven in se bridko razjokal«. Jezus je kasneje tega dne umrl in Peter se je morda spraševal: Ali mi je moj Gospod odpustil? (Luka 22:33, 61, 62)

 ¹⁸ Petru ni bilo treba dolgo čakati na odgovor. Jezus je 16. nisana zjutraj vstal od mrtvih in očitno je še istega dne osebno obiskal Petra in govoril z njim. (Luka 24:34; 1. Korinčanom 15:4–8) Zakaj je Jezus izkazal takšno pozornost apostolu, ki ga je tako odločno zatajil? Morda je skesanemu Petru želel zagotoviti, da ga še vedno ljubi in ceni. Ampak da bi ga o tem še bolj prepričal, je naredil še nekaj.

¹⁹ Jezus se je nekaj časa zatem prikazal učencem ob Galilejskem jezeru. Takrat je Petra, ki ga je trikrat zatajil, tudi trikrat vprašal, ali ga ima rad. Po tretjem vprašanju je Peter odgovoril: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« Jezus je lahko videl v srce, zato je dobro vedel, da ga ima Peter rad. Kljub temu mu je dal priložnost, da svojo ljubezen tudi potrdi. Poleg tega mu je zaupal nalogo, da hrani in pase njegove ovčice. (Janez 21:15–17) Že pred tem je Petru dal nalogo, naj oznanjuje. (Luka 5:10) Zdaj pa mu je zaupal zelo pomembno odgovornost, da skrbi za tiste, ki bodo postali njegovi sledilci. Tako je Peter lahko vedel, da mu Jezus zelo zaupa. Kmalu zatem je Petru dal vidno vlogo pri delu, ki so ga opravljali učenci. (Apostolska dela 2:1–41) Kakšno olajšanje je moral Peter občutiti, ko je spoznal, da mu je Jezus odpustil in da mu še vedno zaupa!

20., 21. Kako lahko popolnoma spoznamo »Kristusovo ljubezen«?

²⁰ Jehovova Beseda Kristusovo ljubezen zelo lepo opisuje. K čemu pa naj bi nas Jezusova ljubezen motivirala? Sveto pismo nas spodbuja, naj spoznamo »Kristusovo ljubezen, ki je pomembnejša od znanja«. (Efežanom 3:19) Kot smo videli, se lahko iz tega, kar v evangelijih piše o življenju in delovanju Jezusa Kristusa, veliko naučimo o njegovi ljubezni. Vendar da bi povsem »spoznali Kristusovo ljubezen«, ni dovolj, da se o njem iz Svetega pisma samo učimo.

 ²¹ Grška beseda, ki se prevaja s »spoznati«, pomeni spoznati »v praksi, skozi lastne izkušnje«. Ko ljubezen kažemo tako, kot jo je Jezus – ko se nesebično razdajamo za druge, se sočutno odzovemo na njihove potrebe in jim iz srca odpuščamo – lahko zares razumemo, kakšne občutke je imel Jezus. Tako skozi lastne izkušnje spoznavamo »Kristusovo ljubezen, ki je pomembnejša od znanja«. Nikoli ne pozabimo: bolj ko smo podobni Jezusu Kristusu, bolj se zbližamo s tistim, ki ga je on popolnoma posnemal – z našim ljubečim Bogom Jehovom.