Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

ITYOUGH 29

‘U Fan Dooshima u Kristu’

‘U Fan Dooshima u Kristu’

1-3. (a) Ka nyi i mgbegha Yesu ve soo ér una lu er Ter na nahana? (b) Ka avegher a dooshima u Yesu a nyi se time sha mini?

ER I gbe je nahan u nenge a wanye u kiriki u kaven ter u nan sha kwagheren vee? Alaghga nan ngu kaven zende u ter u nan shin iliam i nan shin aeren a nan. Er nan lu vesen la, alaghga aeren a dedoo kua akaa a ken jijingi a a doo ter u nan la nan kpa aa gba doon nan ishima. Mimi yô, ka dooshima u wanye ka nan lu a mi sha ter u nan la ka a mgbegha nan ve nan gba kaven ter u nan nahan ye.

2 Yesu man Ter na u a lu sha la yô, kwagh ve ngu nena? Yesu kaa wener, “Ter . . . doom ishima.” (Yohane 14:31) Or môm ngu u Yehova a hembe doon nan ishima a Wan na ga, gadia un lu vea Ter na ica gba cii ve i va mase gban mbatyomov kua uumace kpaa ye. Dooshima ne mgbegha un, nahan soo wener una lu er Ter na nahan, sha ci u á doo un ishima yô.—Yohane 14:9.

3 Ityouv mbi hiihii mbi takerada ne vande ôron se er Yesu dondo Yehova vough sha gbenda u a yaren tom a tahav nav man sha ijirôron na i mimi la kua kwaghfan na kpaa yô. Kpa gema dooshima u Ter na la di ye, Yesu dondo un sha gbaa ne nena? De se time nen sha avegher atar a dooshima u Yesu—ka ieren i tangen iyol ga i lu a mi la man mhôônom nam ma zungwen kua gbenda u yange deen mbagenev asorabo fese la.

“Or Ngu a Dooshima u a Hembe Ngun Ga”

4. Yesu ver ikyav i hemban cii i dooshima u orumace môm nan lu a mi ga nena?

4 Yesu ver se ikyav i vesen sha kwagh u dooshima u tangen iyol ga la. Or u tangen iyol ga nan hembe wan mbamgbe mba ior mbagenev ikyo. Yesu lu a imba dooshima ne nena? A pase wener: “Or ngu a dooshima u a hembe ngun ga, je u or nana gbihi uma u nan sha ci u akar a nan.” (Yohane 15:13) Or môm yange nan kighir Yesu ér a na uma na u vough la sha ci wase ga. Dooshima na ne lu u hemban sha won cii, u orumace môm nan lu a vande tesen ga yô. Kpa Yesu tese dooshima na u tangen iyol ga ne sha igbenda igen kpaa, lu sha ungun tseegh ga.

5. Er nan ve mve u Wan u Aôndo u môm môm shin tar la lu ieren i sha dooshima?

5 Shighe u Wan u Aôndo u môm môm la lu sha lu a va shin tar ga la, lu sha ian i civirigh, i kehen kpen kpen. Lu ikyooso ikyooso a Yehova man akaauma a ken jijingi agen kpishi je. Er Wan u Aôndo u doonshima ne lu sha ian nahan kpa, a “gema iyol Na hingir gbilin er A tôô mlu u ortom, A hingir kwagh môm a ior la.” (Mbafilipi 2:7) A lumun u va lun vea uumace mba asorabo shin tar u u lu “sha ikev i Orbo” ne. (1 Yohane 5:19) Kwagh u Wan u Aôndo er ne tese dooshima na ga he?

6, 7. (a) Ka sha igbenda i nyi nahan Yesu tese dooshima u tangen iyol ga shighe u lu shin tar lu pasen ior kwaghaôndo laa? (b) Ka ikyav i kôron ken ishima tsung i dooshima u tangen iyol ga i nyi i lu ken Yohane 19:25-27?

6 Shighe u Yesu lu shin tar lu eren tom na la, a er akaa kposo kposo a a tese ér ngu a dooshima u tangen iyol ga yô. Kwagh môm tsô lu ken na u tesen iyoltangen ga. A tume ityou ken tom na je a wa ikyo u eren akaa a ior cii ve eren sha ci u mkpeyol ve la ga. A kaa wener: “Atsôngo nga a ijô, inyon i sha ngi a aya, kpa Wan u or yô, ngu ape suur ityough ga.” (Mateu 8:20) Er Yesu fa tom u kapinta tsema tsema yô, yange una soo yô ma tôô shighe ma maa ya u dedoo ma lu her shin ma manden akaa a doon sha ikyon sha er una teen a haan inyaregh shin ikpa yô. Kpa orti yar tom a mfe na sha u keren inyaregh ga.

7 Yohane 19:25-27 ôr se kwagh u kôron ken ishima tsung u a tese se dooshima u Yesu lu a mi u wan mbagenev ikyo la yô. Nenge er akaa yange aa iv Yesu ken ishima kpishi atetan u i lu nôngon a wua un la. Shighe u i mande un sha kon lu yan ican la, ishima lu zan un iyol sha kwagh u mbahenen nav man tom na u pasen ior kwaghaôndo la, kpa hemban cii je yô sha kwagh u jighjigh na man er ku na la ua bende a iti i Ter na kpaa yô. Jighilii yô, mlu u ken hemen u uumace cii har sha Yesu hen shighe la! Kpa, cii man Yesu mase kpen yô, a er kwagh u tesen ér un wa ngô na Maria, u a̱ shi nan kpa lu kwasecôghol hen shighe shon la ikyo tsung yô. Yesu gema Maria wa sha ikyev i apostoli Yohane ér a̱ hingir un er ngô na nahan, tsô apostoli ne maa kua a Maria yem a na ken ya na. Yange wa ngô na sha ikyev i orgen sha er nana nengen sha mbamgbe nav mba iyolough man mba ken jijingi kpaa yô. Nenge imba er Yesu tese dooshima u tangen iyol ga sha gbenda u kundunyol sha wono!

“Mhôônom Kôr Un”

8. Ka nyi i lu ikyav i ishember i ken zwa Grika i Bibilo i yar tom a mi u pasen se kwagh u mhôônom ma Yesu laa?

8 Mhôônom kôron Yesu a ior er Ter na yô. Ruamabera ôr se kwagh u Yesu ér, yange una nenge ior a yaan ican yô mhôônom ma kôr un a ve nahan a wase ve. Bibilo yar tom a ishember i ken zwa Grika igen i í gem i ér “mhôônom kôr un” la sha u pasen se kwagh u mhôônom ma Yesu. Orfantakerada ugen kaa ér: “Ishember ne ngi ôron kwagh u . . . mhôônom ma ken atô u ishima i or ma ka ma mgbegha nan ve nan wase orgen la. Ka ishember i ken zwa Grika i i hembe pasen kwagh u mhôônom ma kôron je ne.” Nenge ase akaa agenegh a yange na ve mhôônom ma kôr Yesu a ior nahan a wase ve yô.

9, 10. (a) Ka nyi yange i na ve Yesu vea mbaapostoli nav ve mough ve yem hen ijiir i or lu her ga? (b) Yesu yange er nan zum u ikpelaior lu den un ér a mem ga laa, man lu sha ci u nyi?

9 Mhôônom kôr un a ior, nahan a wase ve sha akaa a ken jijingi. Kwagh u i ôr ken Marku 6:30-34 la wase se u fan kwagh u vesen u yange a na ve mhôônom ma kôr Yesu a ior yô. Nenge kwagh u yange er ne. Mbaapostoli za pase ior kwaghaôndo ajiir wue wue sember been, nahan doo ve, ve lu ember yar yar. Tsô ve hide hen Yesu, sase ve iyol ôron un akaa a ve nenge cica cii man a ve ungwa kpaa. Er ve lu ôron un akaa ne la zegeikpelaior gema kohol lu her, nahan ian i yan kwaghyan tsô kpa Yesu man mbaapostoli nav kera lu a mi ga. Er Yesu veren ishima sha kwagh kpishi yô, á kav er mbaapostoli nav vôr yô. Nahan a kaa a ve ér: “Va nen, ne tseegh, hen ijiir i or lu ga yô, va mem nen kpeghee.” Maa ve nyôr tso ve per Zegemnger u Galilia la vegher u imbusutarimese la, ve yem hen ijiir i huan her yô. Kpa ikpelaior la nenge er ve mough yô. Mbagenev yô i ôr ve a ôr. Tsô ve cii ve hembe ayem ve ningir sha kpe u zegemnger la vegher u ken imbusutarimese la ve za vande aren yande la a ve!

10 Nahan, ishima i vihi Yesu ker a ve ér ve soo ér una mem ga shinii? Mayange ga cii! Nengen a nenge a ikpelaior i nomso man kasev udubu udubu mba ve tile ve lu keghen un a kegh la nahan maa mhôônom kôr un a ve. Marku kaa wener: “A nenge a ikpelaior kpishi, nahan mhôônom kôr Un a ve sha ci u ve lu er iyôngo i i lu a orkuran i ga yô. Tsô A hii u tesen ve akaa kpishi.” Yesu yange kav er ve lu a mbamgbe mba ken jijingi yô. Ve lu er iyôngo i i gbe zenden wue wue, a orkuran i shio nahan. Yesu fa er kwagh gba mbahemenev mba kwaghaôndo mba ve ban a mhôônom la a ishamior i ma ve lu kuran ve doo doo la ga yô. (Yohane 7:47-49) Nahan mhôônom kôr un a ve, tsô a gba tesen ve “kwagh u tartor u Aôndo.” (Luka 9:11) A lu u ver ishima yô, Yesu lu a fa kwagh u ikpelaior ne ia er zum u una ôr ve kwagh u tartor la kpaa ga tsô man mhôônom yem kôron un a ve je. Inja na yô, mhôônom kôr un a ve sha ci u ve ungwa ityesen na yum ga, kpa gema lu mhôônom man ma mgbegha un ve gba tesen ve ye.

“A naregh uwegh, A bende un iyol”

11, 12. (a) Yange i nengen mbaamandev sha ayange a i lu ngeren Bibilo la nena, kpa Yesu yô, shighe u orgen u lu a “imande iyol yoholoo” va hen a na yô a er nena? (b) Alaghga yange a lu orimande u Yesu bende un uwegh iyol la ken ishima nena, man kwagh u ortwer ugen a er se sha kwagh u orimande ugen la pase se kwagh ne nena?

11 Mhôônom kôr un a ior, nahan a war ve. Mba lun a iangev atô kposo kposo yange ve kav er mhôônom ma ker Yesu yô, nahan ve cian u van hen a na ga. Sha anshighe ugen la ikpelaior lu dondon Yesu ijime maa orgen u lu a “imande iyol yoholoo” va kohol Yesu. (Luka 5:12) Sha ayange a i lu ngeren Bibilo la, í lumun ér mbaamandev ve va ikyua a ior ga sha er vea tsar ior imande ga yô. (Numeri 5:1-4) Kpa shighe va karen yô, mbatesen wa atindi a nzughul a mbaamandev, nahan ior tswamen ve. * Kpa nenge ase kwagh u Yesu yô er a orimande u va her a na la. I kaa a vese ér: “Tsô orimande ugen va her a Na, va gure Un sha ishi, gba zamber a Na er: Aluer Wea rumun yô, U fatyô u wanger mo. Tsô er mhôônom kôr Un yô, A naregh uwegh, A bende un iyol, A kaa a na er: M rumun, i̱ wanger we. Nahan imande maa bee un fese.” (Marku 1:40-42) Yesu yange fa er tindi yô a lumun ér orimande ne a lu hen atô u ior ga yô. Kpa, er Yesu ma zenda un sha yô, mhôônom gema kôr un a na nahan a er kwagh u kpilighyol kpishi. Yesu bende or ne uwegh iyol!

12 U fa er yange a lu orimande ne ken ishima sha uwegh ku Yesu bende un iyol la kpa? Nenge ikyav sha kwagh ugen u yange er yô. Ortwer Paul Brand, u a ser mbaamandev yô, ôr se kwagh u orimande ugen u yange un sôr un ken tar u India yô. Zum u lu nengen imande i or ne yô, a hambe un uwegh sha kwende maa a gba pasen un inja tweregh i una er un vough vough sha ikyev i tafinta ugen u ungwan zwa u or ne yô. Fese nahan maa orimande ne mindi mliam gba vaan. Ortwer maa pine un wener, “M ôr ankwagh u vihin we shinii”? Tafinta ne maa gema pine gumor ne kwagh u a er un ve a lu vaan yô. Er un cii yô maa kwase ne kaa a ortwer ér: “Ei, ortwer. Ngu vaan sha ci u uwegh ku ú hambe un sha kwende la. Kuma anyom a me or ngu a bende un uwegh iyol ga.” Kpa, nenge ase yô, orimande u Yesu bende un uwegh iyol la yô, yange zua a iwasen sha uwegh ku benden kura. Imande i lu a mi ve ior nyaghen un la i̱ bee!

13, 14. (a) Kanyi Yesu tagher a mi shighe a mgbôghom a gar u Nain laa, man er nan ve kwagh u á tagher a mi ne lu u vihin yumu? (b) Mhôônom yange ma kôr Yesu a kwasecôghol u ken gar u Nain la nahan á er nyi kwagha?

13 Mhôônom kôr un a ior nahan a kar a ijungwen ve kera. Yesu yange una nenge or a zungwen nahan mhôônom ma kôr un a nan tsung je. Kwagh u i nger ken Luka 7:11-15 la tese se kwagh ne nahan. Kwagh ne er zum u Yesu er tom na u pasen ior kwaghaôndo shin tar ne gba atô la. Lu shighe u lu zan ken gar u Nain ken Galilia, ve za zulum a gar shon la. Yesu mgbôghom a hundagar yô, a nenge ior wa nongo lugh lugh lu yemen a ku. Ku ne u nyoon kpen kpen. Gumor ugen u lu wan u ngô na tswen yô saa ku, ngô na di lu kwasecôghol. Alaghga shighe u nom na kpe la kpa kape i tôô ku i lu yemen a mi ior lu a na ijime je la. Kpa kwa ne di, lu wan na u a̱ shi nan kpa lu un tseegh nengen sha a na la kpe ye. Alaghga mbawan atsam vaan ku kua mba kuhwan ityogholouv kpa lu ken ikpelaior i i lu a na ityô la. (Yeremia 9:17, 18; Mateu 9:23) Yesu maa gema gba kenger ngô u lu zungwen ku, u a̱ shi nan kpa lu zenden ikyua a gambe u i tôô ikyom i wan na sha mi la.

14 “Mhôônom kôr” Yesu a kwase u lu vaan ku ne. Nahan a ôr kwagh a na kundu kundu wener: “De vaan ga.” Tsô a kporom, a bende gambe la. Mbatôôn mbara maa tile. Ikpelaior la kpa alaghga i tile. Yesu maa ôr kwagh a ikyom la, wener: “Wanye kwaor, M ngu kaan a we Mer; Mough sha!” Er nahan yô, maa nyi i ere? “Orkpen la mough, tema sha, gba ôron kwagh,” inja er ngu yaven mem mem ve, i nder un nahan! Yesu maa er kwagh u doon kpen kpen; i kaa a vese ér: ‘Yesu gema un na ngô na.’

15. (a) Akaa a i ôr ken Bibilo a tesen ser mhôônom ma ma kôron Yesu a ior la wase se u fan ér mhôônom ka ma mgbegha or nan wase mbagenev nena? (b) Se kav Yesu sha kwagh ne nena?

15 Akaa ne tese se nyi kwagha? A lu ú nenge yô, akaa a Yesu a er ne cii, ka mhôônom yange ma mgbegha un ve er á ye. Yesu Yange una nenge ior a yaan ican nahan mhôônom ma kôr un a ve keng, shi a wase ve di kpa keng. Se dondo ikyav na ne nena? Er se lu Mbakristu yô, se mba a tom u pasen ior loho u dedoo shi geman ior hingir mbahenen. Kwagh u vesen u a ne ve se eren tom ne yô, ka mdoo u Aôndo a doo se ishima la. Shi se fa nen kpaa ser, ka mhôônom ma ma ker se a ior la ma ne ve se eren tom ne ye. Aluer mhôônom ma kôron se a ior er Yesu kpa ma kôron un nahan yô, ishima ia mgbegha se ker nahan se nôngo sha afatyô wase cii se ôr ve loho u dedoo. (Mateu 22:37-39) Mbananjighjigh a vese imôngo mba ican i lu eren ve shin mba ve lu ken mzungu la yô, mhôônom ma a kôr se a ve nena? Se fatyô u eren ivande been ior angev shin nderen mbakpenev ga. Nahan kpa, se tese ser mhôônom kôr se a ve sha u lamen a ve shin nan ve iwasen.—Mbaefese 4:32.

“Tere, De Ve”

16. Shighe u i mande Yesu sha kon u mtsaha la je kpa, a tese wener un kegh iyol u den mbagenev kwaghbo nena?

16 Yesu kav dooshima u Ter na vough sha gbenda u dedoo ugenegh kpaa—yange ‘keghen iyol u den kwaghbo.’ (Pasalmi 86:5) Zum u i mande un sha kon u mtsaha la je kpa, a er kwagh nahan. Shighe u i mande Yesu kusa sha ave man shin angahar, i lu nôngon a wua un sha ihyeen la, lu nyi kwagh Yesu ôrôô? A kaa a Yehova ér a̱ tsaha mba ve soo u wuan un laa? Yesu er kwagh nahan ga cii; môm ken akaa a á ôr yô, a kaa ér: “Tere, de ve, gadia ve fa kwagh u ve lu eren ne ga.”—Luka 23:34. *

17-19. Er apostoli Peteru nyiman Yesu kwa tar nahan kpa, ka sha nyi igbenda nahan Yesu tese wener un de un kwaghbo naa?

17 Gbenda u Yesu er kwagh a apostoli Peteru la hemba ngun ikyav i doon cii i wasen se u fan ér Yesu yange den ior asorabo. Se fa ser Yesu doo Peteru ishima tsung. Ken tugh mbu Yesu mase lun uma shin tar ne, sha iyange i Nisan 14 la, Peteru kaa a na ér: “Tere, m rumun u nyôron a We ken gaadi imôngo, kua ken ku je kpaa.” Kpa ica gba ga je tsô maa Peteru nyiman Yesu kwa tar je! Bibilo ôr se kwagh u yange er sha kwa u sha utar u Peteru nyiman un la, ér: “Ter gema ishigh kenger Peteru.” Tsô Peteru kav er un er zege isholibo yô, nahan “a due a gba za vaan tsung.” Alaghga Peteru lu henen ken ishima zum u i va mase wuan Yesu sha iyange shon la, wener, ‘Ter dem kwaghbo wam je kpa?’—Luka 22:33, 61, 62.

18 Peteru yange ngôôr fan er Ter a de un kwaghbo na ne ga. Lu sha iyange i Nisan 16 la i nder Yesu shin ku ye. Ikyav tese ér sha iyange shon la je, Yesu ande hen Peteru. (Luka 24:34; 1 Mbakorinte 15:4-8) Kpa er nan ve kwagh gba Yesu a apostoli u a nyiman un kpoghuloo nee? Peteru gema ishima, nahan alaghga Yesu soo ér una taver un ishima a̱ fa wener un soo kwagh na heregh shi ngu un a inja kpaa. Kpa lu kwagh u Yesu er u taver Peteru ishima cii ne ga.

19 Yange mba nderen Yesu shin ku shighe kar yô, maa a ande hen mbahenen nav hen kpe Zegemnger u Galilia la. Hen shighe la Yesu pine Peteru (un u a nyiman un kwa tar la) mpin kwa tar, gadia a soo u fan dooshima u Peteru sha a na. Pin kwa u sha utar la yô, Peteru maa kaa wener: “Tere, U fa akaa cii, U fa er U doom yô.” Sha kpôô yô, Yesu fa er un doo Peteru ishima tsung yô, sha ci u lu a tahav mbu fan ishima i or. Nahan kpa, Yesu pine Peteru mpin kwa tar sha er Peteru a̱ zua a ian i pasen dooshima na hen a na yô. Yesu shi na Peteru tom u “kuran” shi “koson” Un “iyôngo” kpaa. (Yohane 21:15-17) Yange i vande nan Peteru tom u pasen ior kwaghaôndo. (Luka 5:10) Kpa hegen ne, Yesu lu tesen sha gbenda u vesen wener un na Peteru jighjigh, nahan a seer un tom u vesen u nengen sha mba vea va hingir mbadondon mba Kristu la cii. Shighe kar kpuaa yô, Yesu maa na Peteru tom u vesen ken tom u mbahenen nav lu eren la. (Aerenakaa 2:1-41) A shi nan kpa, zum u Peteru kav er Yesu a de un kwaghbo shi a ne un jighjigh her yô, ishima pever un ker!

U Fa “Dooshima u Kristu” Kpa?

20, 21. Se er nan ve se kav “dooshima u Kristu” la doo doo?

20 Sha mimi yô, Mkaanem ma Yehova pase se dooshima u Kristu sha gbenda u dedoo kpen kpen. Nahan kpa, kanyi se er u tesen ser dooshima u Yesu a vese la doo se? Bibilo wa se kwagh ér se fa “dooshima u Kristu u a gande u fan la.” (Mbaefese 3:19) Er se vande nengen nahan, ityakerada i Ivangeli i i er se kwagh u uma u Yesu man tom na la tese se kwagh u dooshima u Kristu kpishi. Kpa, aluer se soo u fan “dooshima u Kristu” la doo doo yô, se hen kwagh u Bibilo i er se sha kwagh u dooshima na la tseegh maa se de je ga.

21 Ishember i ken zwa Grika i í gem ér “u kaven” la ikyav na yô ka u fan kwagh “sha u eren kwagh shon, zuan a mfe sha mi kpaa.” Aluer ior mbagenev doo se ishima se mba nan ayol a ase sha ci ve shi mhôônom ma kôron se a ve, nahan se mba wasen ve, shi se mba den ior asorabo a ishima yase i môm vough er Yesu kpa mbagenev doo un ishima ve eren a ve nahan yô, kwagh ne una wase se se fa ieren i Yesu sha mimi. Ka sha nahan man se hingir mba kaven “dooshima u Kristu u a gande u fan la” ye. Shi se zer umbur nen kpaa ser, aluer se mba hingir er Kristu sha u eren akaa er un nahan yô, kwagh ne una kporom a vese ikyua ikyua a Yehova, Aôndo wase u doonshima la, un shon u Yesu kpa dondo un vaanaan la.

^ par. 11 Mbatesen yange ve wa tindi ér or nana de ve ikyua a orimande i kuman aseva anyiin ga. Nahan kpa shighe u ahumbe aa karen yô, orimande nan tile ica a ior mbagenev i kuma aseva 100 môm. Ngeren u Mbayuda ugen u i yer ér Midrash Rabbah la ôr kwagh u ortesen ugen u yange yeren mbaamandev, soon u nengen a ve ga yô. Ngeren ne shi ôr kwagh u ortesen ugen u yange una nenge a orimande yô a gba keren nan awen ér nana de ve ikyua a na ga yô. Nahan mbaamandev yange ve fa er ka a palegh or, ior cii vea nyaghen nan, or môm tsô nana soo kwagh u nan ga ve i lu ken ishima yô.

^ par. 16 Ungeren mba ngise mbagenev mba a vegher u hiihii u Luka 23:34 ne ga. Nahan kpa, i wa mkaanem man ken Bibilo i New World Translation la sha ci u ungeren mbagenev kpishi mba í lumun a mi kua ubibilo mbagenev kpaa, mba a mkaanem man. Ikyav tese ér, Yesu lu ôron kwagh u ushoja Mbaroma mba ve mande un la. Ve fa kwagh u ve lu eren ga, gadia ve fa or u Yesu lu jim jim ga, nahan ve er kwagh ne sha mlan. Kpa, mbahemenev mba kwaghaôndo mba lu ve je ve zua zwa ér i wua Yesu la yô ve lu a ibo kpishi, gadia ve er kwagh ne sha apera je. Nahan ve kpishi kpishi lu kwagh u a tsa sha won a de ve asorabo ve ga.—Yohane 11:45-53.