Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 31

“Eheneni kuKalunga, opo nee ye ta ehene kunye”

“Eheneni kuKalunga, opo nee ye ta ehene kunye”

1-3. (a) Ekwatafano olo hali kala pokati kovadali nouhanana vavo otali tu hongo shike kombinga yoshitwe yomunhu? (b) Oshike hashi ningwa po paushitwe ngeenge umwe e tu ulikila ohole, nepulo la fimana lilipi hatu dulu okulipula?

 OVADALI ohava kala va hafa ngeenge ve wete ouhanana vavo tave limemesha. Omudali oha ehenifa oshipala shaye pwaasho shokahanana kaye, ngeenge te ka danaukifa, ye ta popi te limemesha, noha kala a halelela okumona nghee nako ta ke limemesha. Konima yefimbo lixupi, okaana ohaka hovele okulimemesha. Ouhanana ohave limemesha monghedi tai ulike kutya ove hole ovadali vavo, nohave shi ningi molwaashi ovadali ovo have va ulikile tete ohole.

2 Okulimemesha kwokaana ohaku tu dimbulukifa oshinima sha fimana shi na sha noshitwe yomunhu. Paushitwe, ohatu ulike ohole ngeenge nafye otwa ulikilwa ohole. (Epsalme 22:10) Eshi hatu ende hatu kulu, okudula kwetu okuulikila vamwe ohole ohaku xwepopala. Otashi dulika to dimbuluka onghedi omo ovadali voye, ovapambele voye nosho yo ookaume koye va kala have ku ulikile ohole eshi wa li okaana. Eliudo lokukala yo u va hole ohali ende tali kulu momutima woye nopo nee to katuka eenghatu u va ulikile ohole. Mbela osho ho kala u udite ngaho shi na sha nekwatafano loye naJehova Kalunga?

3 Ombiibeli oya ti: “Ofye otu mu hole, osheshi Oye a kala e tu hole tete.” (1 Johannes 4:19) Okudja koshitukulwa 1 fiyo 3 shembo eli, owa li wa dimbulukifwa kutya Jehova Kalunga oha longifa eenghono, ouyuki nosho yo ounongo waye meenghedi dopahole odo tadi tu etele ouwa. Moshitukulwa 4, owe lihonga nghee Jehova ha ulikile ovanhu ohole meenghedi dididilikwedi, nokuli naave mwene pauhandimwe. Ndele ope na epulo la fimanenena olo wa pumbwa okulipula kutya: ‘Ohandi ke linyenga ngahelipi omolwohole oyo Jehova a ulikila nge?’

Okuhola Kalunga osha hala okutya shike?

4. Omolwashike taku tiwa kutya ovanhu vahapu kave shii kutya okukala u hole Kalunga otashi ti shike?

4 Omutoti wohole, Jehova, oku shii nawa kutya ohole oi na eenghono dinenenene odo tadi dulu okuningifa vamwe va holole omaukwatya avo mawa. Nonande ope na ovahenouyuki ovo tava twikile nounashibofa, Jehova oku na elineekelo kutya ovanhu vamwe otava ka kala ve mu hole omolwohole oyo ha ulikile ovanhu. Ovanhu omamiliyona ove hole Jehova, ndele shinyikifa oluhodi, omalongelokalunga ounyuni ou wa nyonauka okwa ningifa ovanhu va kale vehe shii kutya otashi ti shike okukala u hole Kalunga. Ovanhu vahapu ohava ti kutya ove hole Kalunga, ndele ohava diladila kutya ohole oyo oshinima ashike osho tave shi ulike mokupopya. Ohole yetu yokuhola Kalunga ohai endele ko, ngaashi ashike ohole yokahanana yokuhola ina hai endele ko, haka hovele oku i ulika mokulimemesha. Ndele kovakulunhu, ohole oya kwatela mo shihapu.

5. Ombiibeli oya yelifa ngahelipi osho ohole yokuhola Kalunga tai ti, nomolwashike eyelifo olo lihokwifa kufye?

5 Jehova okwa yelifa kutya okukala tu mu hole otashi ti shike. Eendjovo daye oda ti: “Ohole yokuhola Kalunga oyo tuu ei nokutya, tu diinine oipango yaye.” Onghee hano, ohole yokuhola Kalunga oi na okuulikwa pailonga. Paulelalela, ovanhu vahapu kave hole okudulika. Ndele ovelishe oyo oya weda ko yo ya ti: ‘Oipango yaKalunga kai fi idjuu.’ (1 Johannes 5:3) Eemhango daJehova nomafinamhango aye oya nuninwa oku tu etela ouwa, ndele kai fi omutengi. (Jesaja 48:17, 18) Eendjovo daKalunga odi yadi omafinamhango oo taa dulu oku tu kwafela tu ehene popepi elela naye. Ngahelipi mbela? Natu ka konakoneni eenghedi nhatu omo hatu dulu okukaleka po ekwatafano letu naKalunga. Osho osha kwatela mo okukala hatu popi naJehova, oku mu longela nosho yo oku mu hopaenena.

Kala ho popi naJehova

6-8. (a) Omeenghedi dilipi hatu dulu okupwilikina kuJehova? (b) Ongahelipi okulesha kwetu Omishangwa taku dulu okukala kwa mwenyopala?

6 Etukulwa 1 ola hovela netumbulo olo kutya, “Diladila ashike ngeno to popi naKalunga!” Otu shi shii kutya osho kashi fi ashike okudiladila kwongaho, molwaashi Moses okwa li a popya naKalunga. Ongahelipi shi na sha nafye? Paife Jehova iha tumu vali ovaengeli vaye va popye novanhu. Ashike nande ongaho, oha dulu natango okupopya nafye meenghedi da denga mbada. Mbela ongahelipi hatu dulu okupwilikina kuye?

7 Molwaashi ‘Omishangwa adishe oda yandjwa keenghono dOmhepo yaKalunga,’ ohatu dulu okupwilikina kuJehova okupitila mokulesha Eendjovo daye, Ombiibeli. (2 Timoteus 3:16) Onghee hano, omupsalme okwa ladipika ovapiya vaJehova va kale hava lesha Ombiibeli “omutenya noufiku.” (Epsalme 1:1, 2) Okuninga ngaho otashi pula eenghendabala da mana mo. Ndele nande ongaho, eenghendabala adishe odo otadi tu etele ouwa. Ngaashi twe shi mona metukulwa 18, Ombiibeli oya faafanifwa nonhumwafo i na ondilo oyo ya dja kuTate yetu womeulu. Onghee hano, okulesha Ombiibeli kaku na okukala oshinima osho hatu ningi pandjikilile nonande inatu shi hafela. Okulesha kwetu Omishangwa oku na okukala kwa mwenyopala. Ongahelipi hatu dulu oku shi ninga?

8 Eshi to lesha Ombiibeli, kala wa fa u wete oiningwanima oyo to lesha kombinga yayo. Kala yo wa fa u wete ovanhu ovo va hokololwa mOmbiibeli. Kendabala okushiiva onakudiwa yavo, eenghalo omo va li nosho yo osho she ve linyengifa va ninge oinima yonhumba. Opo nee, diladila moule shi na sha naasho wa lesha nokulipula omapulo ngaashi: ‘Ehokololo eli otali lombwele nge shike shi na sha naJehova? Omaukwatya aJehova elipi a divilikwa mehokololo eli? Efinamhango lilipi Jehova a hala ndi lihonge, nongahelipi handi dulu oku li tula moilonga monghalamwenyo yange?’ Ngeenge owa kala ho lesha Eendjovo daKalunga, ho dilonga kudo noku di tula moilonga, otadi ka kala di na omwenyo kwoove. — Epsalme 77:13; Jakob 1:23-25.

9. Olyelye “omupiya omudiinini nomunaendunge,” nomolwashike sha fimana okukala hatu pwilikine nelitulemo ‘komupiya’ oo?

9 Jehova oha popi yo nafye okupitila ‘momupiya omudiinini nomunaendunge.’ Ngaashi Jesus a xunganeka, ope na okangundu kanini oko ka fikama po movalumenhu Ovakriste ovavaekwa, ovo va nangekwa po opo ve tu pe ‘oikulya [yopamhepo] pefimbo layo’ momafiku aa axuuninwa madjuu. (Mateus 24:45-47) Okangundu oko ke li omupiya ohake tu palula pamhepo ngeenge hatu lesha oishangomwa oyo ya nuninwa oku tu kwafela tu mone eshiivo lashili lOmbiibeli, ngeenge hatu kala pokwoongala kwopaKriste nosho yo poyoongalele. Molwaashi omupiya oo owaKristus, otashi ka kala pandunge okutula moilonga eendjovo daJesus odo tadi ti: ‘Taleni hano nhumbi tamu udu.’ (Lukas 8:18) Otu na okupwilikina nelitulemo molwaashi otwa didilika kutya omupiya omudiinini oku li yo oupitilo oo Jehova ta longifa okupopya nafye.

10-12. (a) Omolwashike taku dulu okutiwa kutya eilikano oshali ikumwifi ya dja kuJehova? (b) Ongahelipi hatu dulu okwiilikana monghedi oyo tai hafifa Jehova, nomolwashike hatu dulu okukala nelineekelo kutya okwa lenga omailikano etu?

10 Ndele ongahelipi shi na sha nokupopya naKalunga? Mbela ohatu dulu ngoo okupopya naye? Ediladilo olo otali monika likumwifi. Ngeno ou kendabale okupopya nomupangeli omunaenghono elela womoshilongo sheni opo u mu lombwele oshinima shonhumba shopaumwene, mbela oto ka mona ngoo omhito yokupopya naye? Peemhito dimwe, okuninga eenghendabala u popye naye otashi dulika shi kale sha nyika oshiponga. Pefimbo laEster naMordekai, omunhu okwa li e na okudipawa ngeenge okwa i kohamba yaPersia ina ifanwa ko. (Ester 4:10, 11) Diladila nee to i kOmupangeli weshito alishe, oo nokuli kuye ovanhu ovanaenghono elela ‘ve li ngaashi oshipaxu’ moku va yelekanifa naye. (Jesaja 40:22) Ndele mbela otu na okukala twa tila okupopya naJehova? Hasho nandenande!

11 Jehova okwa longekida po onghedi i li paunafangwa omo hatu dulu okupopya naye twa manguluka, sha hala okutya, eilikano. Nokuli nokaana kanini otaka dulu okwiilikana kuJehova ke na eitavelo, take shi ningi okupitila medina laJesus. (Johannes 14:6; Ovaheberi 11:6) Eilikano otali tu pe yo omhito tu mu lombwele omadiladilo nosho yo omaliudo etu omoule, noku mu hololela nokuli omaliudo oo tae tu yahameke, oo itatu dulu okuhokolola neendjovo. (Ovaroma 8:26) Itashi kwafa sha nonande otu kendabale okukumwifa Jehova mokupopya eendjovo da hoololekeka elela, hatu longifa omautumbulilo a kitakana ile hatu ilikana omailikano malemale. (Mateus 6:7, 8) Mepingafano naasho, Jehova ina tula po ongaba kutya otu na okupopya naye oule wefimbo li fike peni nolungapi. Eendjovo daye otadi tu shivi yo tu ‘ilikane tuhe nedimbuko.’ — 1 Ovatessaloniki 5:17.

12 Dimbuluka kutya Jehova oye aeke ta ifanwa “Omuudi womailikano,” noha pwilikine komailikano etu nolukeno lashili. (Epsalme 65:3) Mbela Jehova oha pwilikine ashike omailikano ovapiya vaye ovadiinini nonande ine a hokwa? Hasho nandenande; oha kala e a hokwa. Eendjovo daye otadi yelekanifa omailikano noitwimino, omayambo oo taa di edimba liwa nosho yo omwifi womatwimino wa yuka pombada. (Epsalme 141:2; Ehololo 5:8; 8:4) Mbela itashi hekeleke okudiladila kutya omailikano etu taa di komutima ohaa i kOmupangeli weshito alishe nohe a hokwa? Onghee hano, ngeenge owa hala okweehena popepi naJehova, kala ho ilikana kuye nelininipiko efiku keshe. Mu mbubulila omutima woye; mu lombwela keshe shimwe osho wa hala oku mu lombwela. (Epsalme 62:9) Lombwela Xo yomeulu oinima oyo to lipula nayo, oyo ye ku hafifa, oyo wa pandula noku mu tanga. Ngeenge owa ningi ngaho, ekwatafano loye naye otali ka kala la kola.

Kala ho longele Jehova

13, 14. Okulongela Jehova otashi ti shike, nomolwashike sha yeleka okuninga ngaho?

13 Ngeenge hatu popi naJehova Kalunga, ihatu kala ashike hatu pwilikine nokupopya ngaashi hatu popi nakaume ketu ile nomupambele wetu. Paulelalela, eilikano oli li oshitukulwa shelongelokalunga, nokungaho ohatu ulike etilofimaneko olo a wana filufilu okupewa. Navali onghalamwenyo yetu aishe oi na okukala metwokumwe nelongelokalunga lashili. Mokulongela Jehova, ohatu ulike kutya otu mu hole nomutima aushe notwe mu liyandjela filufilu. Kakele kaasho, otashi hanganifa oishitwa yaye aishe idiinini kutya nee oyomeulu ile oyokombada yedu. Omuyapostoli Johannes okwa li a uda okupitila memoniko omweengeli ta yandje oshipango eshi kutya: “Linyongameneni ou a shita eulu nedu nefuta needjo domeva.” — Ehololo 14:7.

14 Omolwashike tu na okulongela Jehova? Diladila komaukwatya aJehova oo twa kundafana nale ngaashi, ouyapuki, eenghono, elipangelo, ouyuki, ouladi, onghenda, ounongo, elininipiko, ohole, olukeno, oudiinini nosho yo ouwa. Otwa mona kutya Jehova oha ulike oukwatya waye keshe wa fimanenena monghedi ya denga mbada. Ngeenge otwa dilonga komaukwatya aye aeshe, ohatu ka mona kutya Jehova omunenenene e dule omunhu keshe oo ovanhu va lenga neenghono. Jehova okwa tumbala kuhe na vali, noku tu dule kokulekule. (Jesaja 55:9) Nopehe na omalimbililo Jehova oku na oufemba wokukala Omupangeli wetu nokwa wana okulongelwa kufye. Ndele mbela otu na okulongela Jehova monghedi ya tya ngahelipi?

15. Ongahelipi hatu dulu okulongela Jehova “momhepo nomoshili,” nokwoongala kwopaKriste ohaku tu pe omhito ilipi?

15 Jesus okwa ti: “Kalunga Oye Omhepo, naava tave mu [ilikana] ovo ve nokwiilikana momhepo nomoshili.” (Johannes 4:24) Okwiilikana Kalunga “momhepo” otu na okukala tu na omhepo yaye noku efa i tu wilike. Elongelokalunga letu oli na yo okukala metwokumwe noshili, sha hala okutya, eshiivo lashili olo tali hangwa mEendjovo daKalunga. Ohatu kala tu na omhito ye likalekelwa yokulongela Jehova “momhepo nomoshili” ngeenge twa ongala novalongelikalunga vakwetu. (Ovaheberi 10:24, 25) Ngeenge hatu imbile Jehova omaimbilohambelelo, hatu ilikana kuye tu li eongalo, hatu pwilikine nokukufa ombinga meenghundafana di na sha nEendjovo daye, kungaho hatu ulike okupitila melongelokalunga la koshoka la tya ngaho kutya otu mu hole.

16. Oshipango shimwe shomoipango inenenene oshilipi osho sha pewa Ovakriste vashili, nomolwashike twa halelela okudulika kusho?

16 Onghedi imwe vali omo hatu dulu okulongela Jehova oyo okulombwela vamwe kombinga yaye, sha hala okutya, oku mu tange moipafi. (Ovaheberi 13:15) Okuudifa onghundana iwa yOuhamba waKalunga oko oshipango shimwe shomoipango inenenene oyo ya pewa Ovakriste vashili. (Mateus 24:14) Ohatu dulika nehalo liwa koshipango osho molwaashi otu hole Jehova. Ngeenge hatu diladila shi na sha nonghedi omo ‘kalunga kefimbo lounyuni ou,’ Satana Ondiaboli, ‘a twikifa eendunge daavo vehe neitavelo’ nokwa xumifa komesho oipupulu inyanyalifa i na sha naJehova, mbela ihatu kala twa halelela okulongela Kalunga tu li Eendombwedi nokunyaneka pomutenya omalundilo a tya ngaho? (2 Ovakorinto 4:4; Jesaja 43:10-12) Ngeenge hatu dilonga komaukwatya aJehova makumwifi, mbela ihashi tu linyengifa tu kale twa hala okulombwela vamwe shi na sha naye? Okukwafela vamwe va shiive nova kale ve hole Tate yetu womeulu, Jehova, oshi li oufembanghenda munenenene.

17. Okulongela kwetu Kalunga okwa kwatela mo shike, nomolwashike tu na oku mu longela noudiinini?

17 Okulongela kwetu Jehova okwa kwatela mo shihapu, nokwa kuma eembinga adishe dokukalamwenyo kwetu. (Ovakolossi 3:23) Ngeenge otwa tambula ko Jehova e li Omupangeli wetu, ohatu ka kala twa hala okulonga ehalo laye meembinga adishe dokukalamwenyo kwetu ngaashi ngeenge tashi uya ponghedi omo hatu lihumbata moukwaneumbo, koilonga, onghedi omo hatu ungaunga navamwe nosho yo ngeenge tu li ofye atuke. Ohatu ka longela yo Jehova “nomutima aushe” nonoudiinini. (1 Omafimbo 28:9) Okulongela Jehova monghedi ya tya ngaho otashi ke tu kwafela tuha kale ovanamitimambali ile tu na onghalamwenyo yopavali, sha hala okutya, okukala hatu liningifa twa fa hatu longele Jehova ofimbo hatu nyono meholeko omanyono a kwata moiti. Oudiinini womunhu otau ke mu kwafela aha kale noihelele ya tya ngaho, nohole otai ke mu linyengifa e i henuke. EtiloKalunga nalo otali ke tu kwafela yo. Ombiibeli oya ulika kutya ope na ekwatafano pokati ketilokalunga nokukala nekwatafano lopofingo naJehova. — Epsalme 25:14.

Hopaenena Jehova

18, 19. Omolwashike hatu dulu okutya ovanhu inava wanenena otava dulu okuhopaenena Jehova Kalunga?

18 Etukulwa laxuuninwa loshitukulwa keshe shembo eli ola kundafana shi na sha nanghee hatu dulu ‘okuninga ovahopaeleli vaKalunga ngaashi ovana ovaholike.’ (Ovaefeso 5:1) Osha fimanenena okudimbuluka kutya nonande inatu wanenena, ohatu dulu okuhopaenena shili onghedi ya wanenena omo Jehova ha longifa eenghono daye, ouyuki, ounongo nokuulika ohole yaye. Otu shi shii ngahelipi kutya ohatu dulu shili okuhopaenena Omunaenghono adishe? Dimbuluka kutya eityo ledina laJehova otali tu hongo kutya ota dulu okukala keshe osho a hala opo a wanife po omalalakano aye. Osha yuka eshi twa kuminwa okudula kwaJehova, ndele mbela ohatu dulu ngoo shili oku mu hopaenena? Heeno.

19 Otwa shitwa oshifeka shaKalunga. (Genesis 1:26) Onghee hano, ovanhu ova yooloka ko koishitwa ikwao yokombada yedu. Mepingafano noishitwa ikwao, ihatu wilikwa ashike keemhango dopaushitwe, komaufyuululwakwatya ile keenghalo domomudingonoko wetu. Jehova okwe tu pa oshali i na ondilo, noshali oyo oyo emanguluko lokuninga omatokolo. Nonande otu na omangabeko noinatu wanenena, otu na emanguluko lokuhoolola kutya ohatu ka longifa ngahelipi onghalamwenyo yetu. Shikwao vali, eityo ledina laKalunga ola hala yo kutya ota dulu okuningifa ovapiya vaye va longe keshe osho a hala. Mbela ino hala okukala omunhu omunahole, omunongo nomuyuki oo ha longifa nawa eenghono daye? Oto dulu okukala omunhu a tya ngaho kekwafo lomhepo yaJehova. Diladila yo komauwa oo to ka mona ngeenge owa kala omunhu a tya ngaho.

20. Omauwa elipi hatu ka mona ngeenge otwa hopaenene Jehova?

20 Ngeenge owa kala u na omaukwatya mawa, oto ka hafifa omutima waTate yetu womeulu. (Omayeletumbulo 27:11) Oto ka dula yo ‘okuhafifa Omwene muaishe’ molwaashi oku shii omangabeko oye. (Ovakolossi 1:9, 10) Eshi to twikile okukulika omaukwatya mawa to hopaenene Jehova, oto ka kala u na oufembanghenda we likalekelwa. Ouyelele woye otau ka minikila momilaulu dounyuni ou wa tukauka ko kuKalunga. (Mateus 5:1, 2, 14) Oto ka shiivifa yo omaukwatya aJehova a tongomana kongonga yedu alishe. Oo kau fi tuu oufembanghenda munenenene!

“Eheneni kuKalunga, opo nee Ye ta ehene kunye”

Twikila okuninga eenghendabala u ehene popepi elela naJehova

21, 22. Ovanhu aveshe ovo ve hole Jehova ove li molweendo lihe na exulilo lilipi?

21 Eladipiko li li paunafangwa olo tali hangwa muJakob 4:8 kali fi ashike elalakano olo tu na okuhanga. Eladipiko olo otali dulu okuyelekanifwa nolweendo. Olweendo olo itali ka xula ngeenge otu li ovadiinini. Itatu ka efa okweehena popepi elela naJehova. Otapa ka kala alushe pe na oinima ihapu oyo tu na okulihonga shi na sha naJehova. Inatu diladila kutya embo eli ole tu honga oinima aishe oyo tu na okushiiva kombinga Jehova. Ndele eli ehovelo ashike lokukundafana ashishe osho Ombiibeli ya popya kombinga yaKalunga ketu. Nokuli nOmbiibeli yo vene inai tu lombwela oinima aishe oyo tu na okushiiva shi na sha naJehova. Omuyapostoli Johannes okwa popya kutya ngeno oinima aishe oyo Jesus a ninga pefimbo loukalele waye wokombada yedu oya shangelwe, ngeno “mounyuni itamu wana omambo oo, e nokushangwa.” (Johannes 21:25) Ngeenge otaku dulu okutiwa ngaho shi na sha nOmona waKalunga, mbela ongahelipi shi na sha naXe?

22 Nokuli nonande otwa ka kala nomwenyo waalushe, itatu ka mana okulihonga kombinga yaJehova. (Omuudifi 3:11) Diladila yo shi na sha netimaumbwile olo tu na. Konima eshi hatu ka kala tu na omido omafele, omayovi, omamiliyona nosho yo nokuli nomabiliyona, ohatu ka kala tu shii shihapu shi na sha naJehova Kalunga shi dulife paife. Ndele nande ongaho, pefimbo opo ohatu ka kala tu wete pe na natango oinima ihapu ihokwifa oyo twa pumbwa okulihonga. Ohatu ka kala twa halelela okulihonga shihapu, molwaashi ohatu ka kala tu na omatomheno mahapu okukala tu udite ngaashi omupsalme, oo a imba ta ti: “Okukala popepi naKalunga, osho elao lange.” (Epsalme 73:28) Otashi ka kala shitunhula neenghono okukala nomwenyo fiyo alushe nohatu ka hafela oinima i lili noku lili. Osho tashi ka kala shihafifa unene oshosho kutya ohatu ka kala tu na omhito yokweehena alushe popepi elela naJehova.

23. Otwa ladipikwa tu ninge shike?

23 Molwaashi Jehova oku ku hole, kala u mu hole nomutima woye aushe, nomwenyo woye aushe neendunge doye adishe neenghono doye adishe. (Markus 12:29, 30, yelekanifa OB-1986) Kala u na ohole i na oudiinini, ihai tengauka. Omatokolo aeshe oo to ningi efiku keshe kutya nee okwa kwata moiti ile hasho, naa ulike kutya ou li metwokumwe nefinamhango olo kutya oto ka hoolola alushe okweenda mondjila oyo tai ku kwafele u kale nekwatafano la kola naXo yomeulu. Komesho yaaishe, kala to ehene alushe popepi elela naJehova opo naye a ehene popepi elela naave fiyo alushe.