Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

DUL ME 16

Ngo Mono ma Pire Tek Pud Dong Loyo?

Ngo Mono ma Pire Tek Pud Dong Loyo?

Laco man tye ki peko ango?

ININO mo acel, laco mo obino bot Yecu. En onongo ngeyo ni Yecu obedo dano maryek, pi meno owacce ni: ‘Lapwony, wac bot omera wek opokka jami mogo ma en tye kwede.’ Laco-ni otamo ni myero enong jami mogo ma tye bot omine.

Ka onongo ibed Yecu, onongo ibigamo ningo?— Yecu oneno ni laco-ni tye ki peko. Ento pekone onongo pe obedo mito jami ma omine tye kwede. Peko pa laco-ni onongo tye ni en pe onongo ngeyo gin ma pire tek loyo i kwo.

Tam kong lok man. Ngo ma pire myero obed tek loyo botwa? Omyero mono wabed ki toyi mabeco, bongi manyen, nyo jami macalo magi?— Pe, ento tye gin mo ma pire tek adada. Dok man aye pwony ma Yecu mito titone. En otito lok i kom laco mo ma wiye owil woko i kom Lubanga. Imito winyone?—

Laco man onongo olony adada. En onongo tye ki ngom ki dero me gwoko cam. Cam ma en opito ocek matek. Dero ducu ma en tye kwede onongo gupong ma kaketo cam mukene dong pe. Dong, en otimo ngo? En oloko kekene ni: ‘Abimuko derona ducu, abigoyo mukene maditone. Ci abigwoko camma ki jamina mabeco ducu i igi.’

Lalonyo-ni otamo ni man obedo gin ma opore me atima. En otamo ni eryek tutwal me gwoko jami mapol. En owacci: ‘Atye ki jami mapol mabeco. Man bitera mwaki mapol. Pi man abiywe mot. Abicamo, amato, abedo ki yomcwiny.’ Ento onongo tye gin mo marac ki i tam pa laco ma lalonyo-ni. In ingeyo gin meno?— En onongo paro mere pi kwone ki yomcwinye keken. Wiye owil woko i kom Lubanga.

Gin ango ma laco ma lalonyo-ni tye ka tamone?

Pi meno Lubanga oloko ki laco ma lalonyo-ni. Owacce ni: ‘In laming! I dyewor ma tin ibito woko. Jami magi ma iyubo-ni bibedo pa anga ce?’ Laco ma lalonyo-ni mono nongo dok twero tic ki jamine magi ka en oto?— Pe twero, ngat mukene aye bitic kwedgi. Yecu owacci: “Tye kit meno ngat ma kano lonyo pire kene, kun pe tye ki lonyo bot Lubanga.”Luka 12:13-21.

In idag bedo calo laco ma lalonyo-ni, pe kumeno?— Mitine madit i kwo aye obedo nongo jami me kom. Meno obedo bal. En onongo mito bedo ki jami mapol kare ducu. Ento en onongo pe tye ki “lonyo bot Lubanga.”

Dano mapol gitye calo laco ma lalonyo-ni. Kare ducu gimito bedo ki jami mapol. Man twero miyo gipoto i bal. Me laporre, in itye ki toyi, pe kumeno?— Toyi mene ma in itye kwede? Wacca kong.— Ka laremi mo tye ki odilo nyo dol nyo toyi mo mapat ma peke boti kono? Tika bedo ber ka idiyo lunyodoni tektek me wilo acel mo piri?—

Toyi twero bedo gin ma pire tek i kare mukene. Ento ngo ma timme ka toyi ori inge kare mo manok?— Tii woko. Cako ket atata, dok cwinyi nongo dong pe mito. Ento ki lok ada, itye ki gin mo ma pire tek loyo toyi. Tika ingeyo gin meno?—

Gin ango ma in itye kwede ma pire tek loyo toyi?

Gin meno aye kwoni. Kwoni obedo gin ma pire tek, pien labongo kwoni pe itwero timo gin mo. Ento kwoni jenge i kom timo gin ma yomo cwiny Lubanga, pe kumeno?— Pi meno pe myero wabed calo laco ma lalonyo ca ma wiye owil woko i kom Lubanga-ni.

Pe lutino keken aye gitimo tim me mingo calo laco ma lalonyo ca. Jo madito mapol bene gitimo tim me mingo. Jo mukene i kingi kare ducu gimito jami mapol makato ma gitye kwede. Oromo bedo ni gitye ki cam me nino moni-ni, bongo aruka, ki ka ma gibedo iye. Ento pud nongo gimito jami mapol. Gimito bongi madwong. Gimito bene odi madongo. Ento Jami magi ducu cwalo cente. Pi meno gitiyo matek me nongo cente madwong. Ka gunongo cente madwong pud dok gimedde ki mito mukene.

Jo madito mogo gicwalo cawa malac ka yenyo cente ma miyo pe ginongo cawa mo me bedo kacel ki jo me odigi. Pe gitye ki cawa mo pi Lubanga. Cente ma gitiyo-ni tika twero miyo gibedo kwo?— Pe miyo gibedo kwo. Mono gitwero tic ki centegi-ni ka guto?— Pe. Pien jo muto pe gitwero timo gin mo matwal.Latitlok 9:5, 10.

Man mono te lokke ni bedo ki cente rac?— Pe. Cente konyowa me wilo cam ki bongi. Baibul waco ni cente gwoko rwode. (Latitlok 7:12) Ento ka wamaro cente, ci wabipoto i peko. Wabibedo calo laco ma lalonyo ca ma laming ma ogwoko lonyo mapol pire kene ento pe onongo tye ki lonyo bot Lubanga.

Bedo ki lonyo bot Lubanga mono te lokke ngo?— Te lokke tye ni keto Lubanga bedo mukwongo i kwowa. Jo mukene giwaco ni giye i kom Lubanga. Gitamo ni meno keken aye gin ma mitte. Ento gin mono nongo gulony kitung bot Lubanga?— Pe, gin nongo gubedo calo laco ma lalonyo ca ma wiye owil woko i kom Lubanga-ni.

Wi Yecu pe owil i kom Wonne me polo. Pe otute me duru lwak cente madwong. Dok en pe obedo ki jami me kom mapol. Yecu onongo ngeyo gin ma pire tek loyo i kwo. In ingeyo gin meno?— Gin meno aye bedo ki lonyo bot Lubanga.

Ngo ma latin man tye ka timone ma pire tek pud dong loyo?

Wacca kong, watwero bedo ki lonyo bot Lubanga nining?— Watwero bedo ki lonyo bot Lubanga ka watimo gin ma yomo cwinye. Yecu owacci: “Nino ducu atiyo gin ma iye mito.” (Jon 8:29) Lubanga cwako ka watimo jami ma en mito ni wan watim. Kombeddi kong dong iwacca, jami ango ma in itimo ma yomo cwiny Lubanga?— Eyo, iromo kwano Baibul, wot i cokke, lega bot Lubanga, ki konyo jo mukene wek gunge en. Meno aye ada gubedo jami ma pigi tego loyo i kwowa.

Jehovah ogwoko Yecu pien en obedo ki lonyo tung bot Lubanga. En omiyo bot Yecu mot me kwo pi naka. Ka wabedo calo Yecu, ci Jehovah bigwokowa dok bimarowa bene. Dong pi meno omyero wabed calo Yecu, ento pe calo laco ma lalonyo ca ma wiye owil woko i kom Lubanga-ni.

Magi aye wang Baibul mogo ma nyutu kit me bedo ki neno mupore i lok madok i kom jami me kom: Carolok 23:4; 28:20; 1 Temceo 6:6-10; ki Jo Ibru 13:5.