Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 23

Omolwashike ovanhu hava vele?

Omolwashike ovanhu hava vele?

MBELA ou shii omunhu wonhumba oo ta vele? —  Naave otashi dulika ho vele omafimbo amwe. Otashi dulika u kwatwe keshikisha ile u vele medimo. Ashike ovanhu vamwe otava vele neenghono. Ovanhu va tya ngaho ihava dulu okufikama kuvo vene ngeenge kape na oo te va kwafele. Osho ohashi ningwa luhapu ngeenge ovanhu va kulupa neenghono.

Ovanhu aveshe ohava vele omafimbo nomafimbo. Mbela ou shi shii kutya omolwashike ovanhu hava vele, hava kulupa nohava fi? —  Efiku limwe omulumenhu umwe oo a li iha dulu okweenda okwa li a etwa kuJesus, na Jesus okwa li a ulika kutya omolwashike ovanhu hava vele nohava fi. Nandi ku hokololele kombinga yaasho.

Jesus okwa li ta talele po meumbo limwe moshilando shi li popepi nEfuta laGalilea. Eengudu dovanhu oda li de uya kuye. Ovanhu vahapuvahapu ova li ve uya kuJesus, nomolwaasho kava li tava wana mo meumbo omo a li. Ovanhu vamwe kava li nokuli tava dulu okuuya poshivelo sheumbo olo. Ndele nande ongaho, ovanhu ova li va twikila okuuya vahapu. Ongudu yovanhu vonhumba oya li ya eta omulumenhu a fya ombada, oo a li iha dulu okweenda, nokwa li a humbatwa kolutala kovalumenhu ve li vane.

Mbela ou shi shii kutya omolwashike ovanhu ovo va li va hala okweeta omulumenhu oo a li ta vele kuJesus? —  Omolwaashi ova li ve na eitavelo kutya Jesus ota dulu okuvelula omulumenhu oo. Mbela ou shi shii kutya ovalumenhu ovo ova li va twala ngahelipi omulumenhu oo woshilema puJesus nonande meumbo omo omwa li mu yadi ovanhu? — 

Efano olo u wete otali ulike nghee ovanhu va li va twala omulumenhu oo puJesus. Tete, ova li va twala omulumenhu oo kombada yonduda oyo ya li ya lalakana. Opo nee, ova li va ninga ombululu inene kombada yonduda, ndele tava kulukifile omulumenhu oo a li ta vele monduda. Ovalumenhu ovo kava li tuu ve na eitavelo!

Ovanhu aveshe ovo va li meumbo ova li va kumwa eshi va mona osho sha li tashi ningwa po. Omulumenhu oo a li a fya ombada okwa li a etwa mokati kavo. Mbela Jesus okwa li a handuka eshi a li a mona osho ovalumenhu ovo va li va ninga? —  Ahowe, ka li a handuka. Jesus okwa li a hafa eshi a li a mona kutya ovalumenhu ovo ove na eitavelo. Opo nee, okwa li a lombwela omulumenhu oo a fya ombada a ti: ‘Omatimba oye okwa dimwa po.’

Jesus okwa li a lombwela omulumenhu oo a fya ombada a ningae shike?

Ovanhu vamwe ovo va li po ova li tava diladila kutya Jesus ka li e na okutya omatimba oye okwa dimwa po. Okwa li tava diladila kutya Jesus ita dulu okudima po omatimba ovanhu. Onghee hano, opo Jesus e va ulikile kutya oha dulu shili okudima po omatimba ovanhu, okwa li a lombwela omulumenhu oo a ti: “Fikama, kufa po olutala loye ove uye keumbo leni.”

Eshi Jesus a popya eendjovo odo, omulumenhu oo okwa veluka. Ka li vali a fya ombada, nokwa li ta dulu okufikama kuye mwene nokweenda. Ovanhu ovo va li va mona oshikumwifilonga osho ova li va kumwa. Inava mona nande onale oshinima shikumwifi sha tya ngaho monghalamwenyo yavo. Opo nee, ova li va hambelela Jehova eshi a li e va pa Omuhongi Munene oo, oo ta dulu nokuli okuvelula ovanhu komikifi. — Markus 2:1-12.

Ohatu lihongo shike moshikumwafilonga eshi?

Oshike hatu lihongo moshikumwifilonga osho? —  Ohatu lihongo mo kutya Jesus oku na eenghono dokudima po omatimba ovanhu noku va velula. Ashike otwe lihonga mo yo oshinima shimwe vali sha fimanenena. Otwe lihonga mo kutya ovanhu ohava vele omolwoulunde.

Molwaashi atusheni ohatu vele omafimbo amwe, mbela osho osha hala okutya atusheni otu li ovalunde? —  Heeno osho, molwaashi Ombibeli otai ti kutya atusheni otwa dalwa noulunde. Mbela ou shi shii kutya osha hala okutya ngahelipi eshi taku tiwa kutya otwa dalwa noulunde? —  Otashi ti kutya otwa dalwa inatu wanenena. Omafimbo amwe ohatu ningi oinima ya puka, nokuli nonande inatu hala. Mbela ou shi shii kutya osha enda ngahelipi opo atushe tu kale tu li ovalunde? — 

Otwa dalwa noulunde molwaashi omunhu wotete Adam ina dulika kuKalunga. Okwa li a nyona eshi a teya omhango yaKalunga. Atusheni otwa fyuulula oulunde kuAdam. Mbela ou shi shii kutya osha enda ngahelipi opo tu kale tu na oulunde waAdam? Nandi kendabale oku ku yelifila monghedi oyo to dulu okuuda ko nawa.

Osha enda ngahelipi opo atushe tu ninge ovalunde?

Otashi dulika wa mona omunhu ta teleke omboloto moshipana. Oshike tashi ka ningilwa omboloto ngeenge oshipana oshi na embodokela? Mbela ou shi shii kutya oshike? —  Edidiliko ile embodokela olo li li moshipana otali ka kala keemboloto adishe odo to teleke moshipana osho, hasho mbela? — 

Adam ota yelekanifwa noshipana osho, ofimbo fye hatu yelekanifwa nomboloto. Eshi Adam a nyona omhango yaKalunga, okwa ka kala ina wanenena. Kungaho, okwa fa a li a ninga embodokela ile edidiliko lokuhawanenena. Mbela eshi a ka dala ounona, ova li va tya ngahelipi? —  Ounona vaye aveshe ova li tava ka kala ve na edidiliko lokuhawanenena la fa laye.

Ounona vahapu ihava dalwa nokuhawanenena ku liwetikile. Ihava dalwa vehe na omaoko ile omaulu amwe. Ndele okuhawanenena oko ve na okwa kwata moiti, notaku dulu oku va ningifa va vele nokonima yefimbo va fye.

Ashike ovanhu vamwe ohava vele luhapu ve dule vamwe. Omolwashike mbela? Mbela omolwaashi va dalwa noulunde muhapu? —  Ahowe, atusheni otwa dalwa noulude wa faafana. Atusheni otwa dalwa inatu wanenena. Mokweendela ko kwefimbo, keshe umwe ota ka kwatwa komufiki wonhumba. Nokuli novanhu ovo hava kendabala okudulika keemhango daKalunga adishe noihava longo lela owii, ohava vele.

Ohatu ka kala onoukolele wa tya ngahelipi ngeenge oulunde wetu wa kufwa po?

Ndele mbela omolwashike nee ovanhu vamwe hava vele luhapu ve dule vamwe? —  Ope na omatomheno mahapu. Otashi dulika ovanhu ovo hava vele luhapu ihava mono oikulya ya wana. Ile otashi dulika hava li oikulya itai wapalele. Otashi dulika va kale ve hole unene okulya oukuki, ouleke ile oinima oyo ya nyina. Etomheno limwe vali, otashi dulika va kale ihava ka nangala kuyele noihava mono eemhofi da wana. Ile otashi dulika va kale ihava djala eembidja doutalala ngeenge tava piti mo momaumbo pefimbo loutalala. Ndele omalutu ovanhu vamwe okwa nghundipala neenghono, noitaa dulu okukondjifa omikifi, nokuli nonande ovanhu va tya ngaho ova kendabale okulifila oshisho.

Mbela ope na ngoo efimbo limwe hatu ka kala itatu vele vali? Mbela ohatu ka mangululwa ngoo koulunde? —  Jesus okwa li a ningila shike omulumenhu winya a li a fya ombada? —  Jesus okwa li e mu dimina po omatimba aye ndele te mu velula. Kungaho, Jesus okwa li a ulika osho ta ka ningila efiku limwe ovanhu aveshe ovo tava kendabala okulonga ouwa.

Ngeenge otwa ulike kutya inatu hala okunyona nonokutya otu tonde osho shii, Jesus ote ke tu velula. E li Ohamba yOuhamba waKalunga, Jesus ote ke tu kufa okuhawanenena oko tu na monakwiiwa. Itatu ka kufwa oulunde pefimbo limwe, ndele otau ka kufwa po mokweendela ko kwefimbo. Opo nee, ngeenge oulunde wetu wa kufwa po filufilu, itatu ka vela vali nandenande, ndele ohatu ka kala tu na oukolele muwa. Osho kashi fi tuu enangeko noupuna!

Opo tu mone ouyelele muhapu kombinga yanghee ovanhu aveshe va fyuulula oulunde, natu leshe Job 14:4; Epsalme 51:7; Ovaroma 3:23; 5:12; 6:23.