ZAKAJ je vprašanje ‚Kdo je tvoj Bog?‘ pomembno? – Zato ker ljudje častijo veliko bogov. (1. Korinčanom 8:5) Ko je apostol Pavel dobil od Jehova moč, da ozdravi moža, ki ni mogel hoditi, so ljudje vpili: »Bogova sta v človeški podobi prišla doli k nam.« Ljudje so Pavla in njegovega prijatelja Barnaba hoteli častiti. Pavla so imenovali Hermes, Barnaba pa Zevs, kar sta bili imeni krivih bogov.

Toda Pavel in Barnaba nista dovolila, da bi ju ljudje častili. Skočila sta mednje in jim rekla: ‚Obrnite se od teh ničevih reči k živemu Bogu.‘ (Dejanja 14:8–15) Kdo je ta ‚živi Bog‘, ki je vse ustvaril? – Da, to je Jehova, »Najvišji nad vesoljno zemljo«. Jezus je Jehova imenoval ‚edini resnični Bog‘. Kdo si torej edini zasluži, da se ga časti? – Samo Jehova! (Psalm 83:18; Janez 17:3; Razodetje 4:11)

Večina ljudi ne časti »edinega resničnega Boga«, ampak druge bogove. Pogosto častijo predmete, ki jih naredijo iz lesa, kamna ali kovine. (2. Mojzesova 32:3–7; 3. Mojzesova 26:1; Izaija 44:14–17) Celo za ljudi, ki postanejo slavni, se včasih reče, da so bogovi, zvezde ali idoli. Ali je prav, da jih slavimo? –

Savel je potem, ko je postal apostol Pavel, zapisal: ‚Bog tega sveta je nevernim oslepil misli.‘ (2. Korinčanom 4:4) Kdo je ta bog? – Točno, to je Satan Hudič! Satanu je uspelo navesti ljudi na to, da častijo številne ljudi in stvari.

 Kaj je Jezus rekel Satanu, ko ga je ta skušal pripraviti do tega, da se mu prikloni in ga počasti? – ‚Častiti moraš Jehova, svojega Boga, in samo njemu moraš služiti.‘ (Matevž 4:10) Jezus je torej jasno povedal, da čaščenje pripada samo Jehovu. Preberiva sedaj o treh mladeničih, ki so to vedeli. Njihova imena so Sadrah, Mesah in Abednego.

Ti mladi Hebrejci so bili del Božjega naroda, Izraela, in so bili odpeljani v babilonsko deželo kot ujetniki. Tam je kralj, ki mu je bilo ime Nebukadnezar, zgradil velikansko podobo iz zlata. Nekega dne je ukazal, da se morajo vsi prikloniti pred podobo, ko bo zaigrala glasba. ‚Kdor se ne bo priklonil in je ne bo počastil, bo vržen v gorečo, razbeljeno peč,‘ je svaril. Kaj bi ti naredil? –

 Sadrah, Mesah in Abednego so ponavadi storili vse, kar jim je kralj ukazal. Vendar tega niso hoteli. Ali veš, zakaj? – Ker je v Božji postavi pisalo: ‚Ne smeš imeti drugih bogov poleg mene. Ne smeš si izdelati rezane podobe in se ji klanjati.‘ (2. Mojzesova 20:3–5) Zato Sadrah, Mesah in Abednego niso ubogali kraljevega ukaza, ampak so raje poslušali Jehovovo postavo.

Kralj je bil zelo jezen, zato jih je dal takoj pripeljati k sebi. Vprašal jih je: ‚Ali je res, da ne služite mojim bogovom? Dal vam bom še eno priložnost. Sedaj, ko boste zaslišali glasbo, padite na kolena in počastite podobo, ki sem jo naredil. Če tega ne boste storili, boste vrženi v gorečo, razbeljeno peč. In kdo je tisti bog, ki vas more rešiti iz mojih rok?‘

Kaj bodo mladeniči zdaj naredili? Kaj bi naredil ti? – Kralju so rekli: ‚Naš Bog, ki mu služimo, nas lahko reši. Pa tudi če tega ne bi storil, tvojim bogovom ne bomo služili. Ne bomo se priklonili pred zlato podobo, ki si jo postavil.‘

Kralj je bil besen. Odredil je: ‚Segrejte peč, da bo sedemkrat bolj vroča kot ponavadi!‘ Nato je svojim krepkim možem  ukazal, naj Sadraha, Mesaha in Abednega zvežejo in vržejo v peč! Peč je bila tako vroča, da so plameni pomorili kraljeve može! Kaj pa se je zgodilo s tremi Hebrejci?

Sadrah, Mesah in Abednego so padli naravnost v ogenj. Ampak potem so vstali! Niso bili poškodovani. Tudi zvezani niso bili več. Kako je bilo to mogoče? – Kralj je pogledal v peč in to, kar je zagledal, ga je navdalo s strahom. ‚Ali nismo vrgli v ogenj treh mož?‘ je vprašal. Njegovi služabniki so odgovorili: »Res je, o kralj!«

Nato je kralj rekel: ‚Glejte! Vidim štiri osebe, ki hodijo po ognju in ogenj jim nič ne more.‘ Ali veš, kdo je bil četrti? – Bil je Jehovov angel. Tri Hebrejce je zaščitil pred tem, da bi se poškodovali.

Ko je kralj to videl, je stopil k vratom peči in zaklical: »Sadrah, Mesah in Abednego, Najvišjega Boga služabniki, pojdite ven in pridite sem!« Ko so prišli ven, so vsi lahko videli, da niso bili opečeni. Niti  vonja po dimu se niso navzeli. Kralj je nato rekel: ‚Hvaljen bodi Bog Sadraha, Mesaha in Abednega, ki je poslal angela, da bi rešil svoje služabnike, ker ti razen Njega niso hoteli častiti nobenega drugega boga.‘ (Daniel, 3. poglavje)

Iz tega, kar se je takrat zgodilo, se lahko tudi mi nekaj naučimo. Danes ljudje prav tako postavljajo podobe ali malike, da bi jih častili. V neki enciklopediji piše: »Zastava je, podobno kot križ, sveta.« (The Encyclopedia Americana) Podobe so lahko narejene iz lesa, kamna, kovine ali blaga. Zgodnji Jezusovi učenci niso hoteli počastiti rimskega cesarja, kar je po besedah zgodovinarja Daniela P. Mannixa mogoče primerjati s tem, da danes ne bi hoteli pozdraviti zastave ali priseči zvestobe državi.

Kaj misliš, ali je za Boga kakšna razlika, če je verska podoba narejena iz blaga, lesa, kamna ali pa kovine? – Ali bi bilo za Božjega služabnika primerno, če bi takšno podobo počastil? – Sadrah, Mesah in Abednego tega niso hoteli storiti in Jehova je bil z njimi zadovoljen. Kako jih lahko posnemaš? –