ALI imaš rad zabave? – Na njih je lahko prav prijetno. Kaj misliš, ali bi Veliki učitelj hotel, da hodimo na zabave? – Neki človek je, ko se je poročil, priredil praznovanje in Jezus je skupaj s svojimi učenci šel na to zabavo. Jehova je ‚srečen Bog‘, zato mu je všeč, ko smo na kakšni dobri zabavi in se imamo lepo. (1. Timoteju 1:11, NW; Janez 2:1–11)

Na 29. strani te knjige sva izvedela, da je Jehova razdelil Rdeče morje, tako da so ga Izraelci lahko prečkali. Ali se spomniš, ko sva brala o tem? – Po tem je ljudstvo pelo in plesalo ter hvalilo Jehova. Bilo je kot nekakšna zabava. Ljudstvo je bilo zelo srečno in prepričani smo lahko, da je bil srečen tudi Bog. (2. Mojzesova 15:1, 20, 21)

Skoraj 40 let kasneje so Izraelci šli na neko drugo veliko zabavo. Toda tokrat ljudje, ki so jih povabili, sploh niso častili Jehova. Pravzaprav so se ti ljudje celo priklanjali drugim bogovom, da bi jih častili, imeli pa so tudi spolne odnose z osebami, s katerimi niso bili poročeni. Kaj misliš, ali je bilo prav, da so šli na takšno zabavo? – Jehovu to ni bilo všeč, zato je Izraelce kaznoval. (4. Mojzesova 25:1–9; 1. Korinčanom 10:8)

 Biblija pripoveduje tudi o dveh zabavah za rojstni dan. Ali se je na kateri od njiju praznovalo rojstni dan Velikega učitelja? – Ne. Na obeh zabavah so praznovali rojstni dan nekoga, ki ni služil Jehovu. Ena od teh je bila za rojstni dan kralja Heroda Antipa. On je vladal v Galileji, ko je tam živel Jezus.

Kralj Herod je naredil veliko slabega. Zase je vzel ženo svojega brata. Ime ji je bilo Herodiada. Božji služabnik Janez Krstnik je Herodu rekel, da tega ne bi smel narediti. Herodu pa to, kar mu je Janez povedal, ni bilo všeč. Zato ga je dal zapreti. (Lukež 3:19, 20)

Medtem ko je bil Janez v zaporu, je prišel dan za praznovanje Herodovega rojstnega dneva. Herod je priredil veliko zabavo. Povabil je mnogo pomembnih ljudi. Vsi so jedli, pili in se zabavali. Potem je prišla Herodiadina hči in jim zaplesala. Njeno plesanje je bilo vsem tako zelo všeč, da ji je kralj Herod hotel podariti nekaj posebnega. Rekel ji je: ‚Dal ti bom, kar koli me boš prosila, do polovice svojega kraljestva.‘

 Za kaj naj ga prosi? Za denar? Lepe obleke? Lastno palačo? Ni vedela, kaj naj reče. Zato je šla k svoji mami, Herodiadi, in ji rekla: ‚Za kaj naj ga prosim?‘

Herodiada pa je zelo sovražila Janeza Krstnika. Zato je hčerki rekla, naj prosi za njegovo glavo. Mladenka se je vrnila h kralju in mu rekla: ‚Hočem, da mi takoj daš na pladnju glavo Janeza Krstnika.‘

Kralj Herod Janeza ni hotel ubiti, ker je vedel, da je dober človek. Vendar je dal obljubo in zdaj se je bal, kaj si bodo o njem mislili gostje, če si bo premislil. Tako je poslal enega od svojih mož v zapor, da je Janezu odsekal glavo. Mož se je kmalu vrnil. Na pladnju je prinesel Janezovo glavo in pladenj izročil dekletu. Ta pa ga je nato dala svoji mami. (Marko 6:17–29)

Na drugi zabavi za rojstni dan ni bilo nič boljše. Ta je bila prirejena za egiptovskega kralja. Tudi med to zabavo je kralj dal nekomu odsekati glavo. Tistega moža je nato dal obesiti, tako  da so ga lahko kljuvale ptice! (1. Mojzesova 40:19–22) Ali misliš, da sta bili ti dve zabavi Bogu všeč? – Ali bi ti hotel biti na kateri od njiju? –

Vemo, da je vse, kar je v Bibliji, zapisano z nekim razlogom. Biblija govori samo o dveh zabavah za rojstni dan. In na obeh so se kot del praznovanja zgodile slabe reči. Kaj bi torej rekel, da nam hoče Bog povedati o takšnih zabavah? Ali Bog želi, da praznujemo rojstne dneve? –

Res je, da danes na takšnih zabavah ljudje ne dajo odsekati komu glave. Toda sama zamisel praznovanja rojstnega dneva se je začela pri ljudeh, ki niso častili pravega Boga. O praznovanjih rojstnih dnevov, ki sta omenjena v Bibliji, neka enciklopedija pravi: »Le grešniki [. . .] so prirejali velika veseljačenja na dan, ko so bili rojeni.« (The Catholic Encyclopedia) Ali hočemo biti takšni kot oni? –

Kaj pa Veliki učitelj? Ali je on praznoval svoj rojstni dan? – Ne, Biblija nikjer ne omenja zabave za Jezusov rojstni dan. Pravzaprav Jezusovi zgodnji sledilci niso praznovali njegovega rojstnega dneva. Ali veš, zakaj so se ljudje pozneje odločili, da bodo Jezusov rojstni dan praznovali 25. decembra? –

Kot pravi neka druga enciklopedija, je bil ta dan izbran zato, ker so »Rimljani na ta dan že imeli praznik v čast Saturnu, s čimer so praznovali rojstni dan sonca«. (The World Book Encyclopedia) Ljudje so se torej odločili Jezusov rojstni dan praznovati na datum, ko so pogani že imeli praznik!

Ali veš, zakaj ni mogoče, da bi se Jezus rodil v decembru? – Ker Biblija pravi, da so bili pastirji tisto noč, ko je bil Jezus rojen, še vedno zunaj na pašnikih. (Lukež 2:8–12) Če bi bil takrat  december, ne bi bili zunaj, saj je tam decembra vreme hladno in deževno.

Veliko ljudi ve, da božič ni Jezusov rojstni dan. Vedo celo, da so imeli na ta dan pogani praznik, ki ni bil všeč Bogu. Kljub temu pa mnogi božič praznujejo. Bolj jih zanima to, da bi se zabavali, kot pa to, da bi ugotovili, kaj si o tem misli Bog. Toda mi hočemo ugajati Jehovu, ali ne? –

Ko imamo zabave, hočemo zato poskrbeti, da bodo všeč Jehovu. Imamo jih lahko kateri koli dan v letu. Ni nam treba čakati na kakšen poseben dan. Lahko pripravimo kakšno posebno jed in se zabavamo z igrami. Ali bi ti bilo to všeč? – Morda bi lahko govoril s svojima staršema in z njuno pomočjo načrtoval zabavo. To bi bilo lepo, kajne? – Toda preden začneš načrtovati zabavo, se prepričaj, da bo všeč Bogu.