PREDSTAVLJAJ si, da ti kdo podari čudovito darilo. Kako bi se ob tem počutil? – Ali bi samo rekel hvala in potem na tistega, ki ti je darilo dal, povsem pozabil? Ali pa bi se njega in tega, kar je storil zate, še dolgo spominjal? –

Bog Jehova nam je dal čudovito darilo. Na zemljo je poslal svojega Sina, da bi umrl za nas. Ali veš, zakaj je moral Jezus umreti za nas? – Zelo pomembno je, da to razumemo.

V 23. poglavju smo izvedeli, da je Adam grešil, ko je prekršil Božji popolni zakon. Zato smo od Adama, ki je oče vseh nas, dobili greh. Kaj torej po tvoje potrebujemo? – Potrebujemo tako rekoč novega očeta, nekoga, ki je živel na zemlji kot popoln človek. Kaj misliš, kdo bi nam lahko bil takšen oče? – To nam je lahko Jezus.

Jehova je Jezusa poslal na zemljo, da bi nam lahko postal kakor oče namesto Adama. Biblija pravi: »‚Postal je prvi človek Adam duša živa‘. Zadnji Adam je postal duh oživljajoč.« Kdo je bil prvi Adam? – Da, tisti, ki ga je Bog ustvaril iz zemeljskega prahu. Kdo pa je drugi Adam? – Jezus. Biblija to potrdi, ko pravi: ‚Prvi človek [Adam] je iz zemlje, narejen iz prahu, drugi človek [Jezus] je iz nebes.‘ (1. Korinčanom 15:45, 47; 1. Mojzesova 2:7)

Bog je prenesel Jezusovo življenje v Marijino telo iz nebes, zaradi tega Jezus ni podedoval od Adama greha. Prav zato je bil  Jezus popoln. (Lukež 1:30–35) To je tudi razlog, zakaj je ob Jezusovem rojstvu angel rekel pastirjem: ‚Danes se vam je rodil Rešitelj.‘ (Lukež 2:11) Toda kaj je bilo potrebno, da bi mali Jezus lahko postal naš Rešitelj? – Najprej je moral zrasti in postati odrasel mož kakor Adam. Potem bi Jezus lahko postal ‚drugi Adam‘.

Jezus, naš Rešitelj, bo prav tako postal naš »Oče večnosti«. Takšno ime ima v Bibliji. (Izaija 9:6, 7) Da, popolni Jezus lahko postane naš oče namesto Adama, ki je postal nepopoln, ko je grešil. Tako se lahko odločimo, da bomo za očeta imeli ‚drugega Adama‘. Sam Jezus pa je seveda Sin Boga Jehova.

Jezusa lahko sprejmemo za Rešitelja s tem, da se učimo o njem. Ali se še spomniš, česa nas mora rešiti? – Greha in smrti, ki smo ju podedovali od Adama. Popolno življenje, ki ga je Jezus kot odrasel človek žrtvoval oziroma se mu odpovedal za nas, se imenuje odkupnina. Jehova je odkupnino priskrbel zato, da bi se nam lahko odpustilo grehe. (Matevž 20:28; Rimljanom 5:8; 6:23)

Tega, kar sta Bog in njegov Sin storila za nas, prav gotovo ne želimo pozabiti, kajne? – Jezus je svojim sledilcem pokazal nekaj posebnega, kar nam lahko pomaga spomniti se tega, kar je storil. Pogovoriva se o tem.

 Predstavljaj si, da si v zgornji sobi neke hiše v Jeruzalemu. Noč je. Jezus je z apostoli pri mizi. Na njej je nekaj pečene jagnjetine, ploščati kruhki in rdeče vino. Imajo posebno večerjo. Ali veš, zakaj? –

Ta večerja jih spomni, kaj je Jehova storil stoletja pred tem za Izraelce, ko so bili sužnji v Egiptu. Takrat je Jehova svojemu ljudstvu naročil: ‚Za vsako družino zakoljite eno jagnje in z njegovo krvjo namažite podboje vrat na svojih hišah.‘ Nato je rekel: ‚Pojdite v svojo hišo in jejte jagnječje meso.‘

 Izraelci so to storili. Še tisto noč je šel skozi egiptovsko deželo Božji angel. V večini hiš je umoril prvorojenega otroka. Ko pa je pri kateri hiši na podboju vrat zagledal jagnječjo kri, je šel mimo. V tistih hišah ni umrl noben otrok. Faraona, egiptovskega kralja, je to, kar je Jehovov angel naredil, zelo prestrašilo. Zato je Izraelcem rekel: ‚Svobodni ste, lahko greste. Pojdite iz Egipta!‘ Izraelci so nato otovorili svoje kamele in osle ter odšli.

Jehova ni hotel, da bi njegovo ljudstvo pozabilo, kako jih je osvobodil. Zato je rekel: ‚Enkrat letno imejte takšno večerjo, kot ste jo imeli nocoj.‘ To posebno večerjo so imenovali pasha. Tisto noč je namreč Božji angel »šel mimo« hiš, ki so bile označene s krvjo. (2. Mojzesova 12:1–13, 24–27, 31)

Jezus in njegovi apostoli razmišljajo o tem dogodku, ko ob pashi jedo to večerjo. Jezus nato stori nekaj zelo pomembnega, še predtem pa pošlje ven nezvestega apostola Juda. Jezus vzame enega od preostalih kruhkov, se v molitvi zahvali zanj, ga razlomi in poda svojim učencem. »Vzemite, jejte,« jim reče. Nato jim pove: ‚Ta kruh predstavlja moje telo, ki ga bom dal, ko bom umrl za vas.‘

Jezus nato vzame kelih rdečega vina. Potem ko se v molitvi zahvali še za vino, poda kelih učencem in reče: »Pijte iz njega vsi.« In jim pove: ‚To vino predstavlja mojo kri. Kmalu bom prelil svojo kri, da bi vas osvobodil vaših grehov. Delajte to v moj spomin.‘ (Matevž 26:26–28; 1. Korinčanom 11:23–26)

Ali si opazil, da je Jezus učencem rekel, da bi morali to delati v njegov spomin? – Nič več jim ni bilo treba praznovati pashe. Namesto tega naj bi enkrat letno imeli takšno posebno  večerjo v spomin na Jezusa in njegovo smrt. Ta večerja se imenuje Gospodova večerja. Danes ji pogosto rečemo spominska slovesnost. Zakaj? – Ker nas spominja na to, kar sta za nas storila Jezus in njegov Oče, Bog Jehova.

Kruh bi nas moral spomniti na Jezusovo telo. Jezus se je bil temu telesu pripravljen odpovedati, zato da bi lahko mi živeli večno. Kaj pa rdeče vino? – To bi nas moralo spomniti na vrednost Jezusove krvi. Ta kri je dragocenejša od krvi jagnjeta, zaklanega ob pashi v Egiptu. Ali veš, zakaj? – Biblija pravi, da nam Jezusova kri lahko prinese odpuščanje grehov. In ko bodo vsi naši grehi odstranjeni, ne bomo več zbolevali, se starali in umirali. O tem bi morali razmišljati, ko obiščemo spominsko slovesnost.

Ali naj bi na spominski slovesnosti vsi jedli kruh in pili vino? – Jezus je tistim, ki jedo kruh in pijejo vino, dejal: ‚Imeli boste delež v mojem kraljestvu in z menoj boste sedeli na prestolih v nebesih.‘ (Lukež 22:19, 20, 30) To je pomenilo, da bodo šli v nebesa, da bi kraljevali skupaj z Jezusom. Zato naj bi kruh in vino zaužili le tisti, ki upajo, da bodo vladali z Jezusom v nebesih.

Vseeno pa bi morali na spominsko slovesnost priti tudi tisti, ki na njej ne jedo kruha in ne pijejo vina. Ali veš, zakaj? – Ker je Jezus svoje življenje dal tudi za nas. Ko gremo na spominsko slovesnost, pokažemo, da tega nismo pozabili. Pokažemo, da se spominjamo Božjega čudovitega darila.