Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 47

Ongahelipi hatu dulu okushiiva kutya Harmagedon oku li popepi?

Ongahelipi hatu dulu okushiiva kutya Harmagedon oku li popepi?

MBELA ou shi shii kutya edidiliko oshike? —  MEtukulwa 46, otwa lesha mo kombinga yedidiliko olo Kalunga a li a yandja opo a ulike kutya ita ka hanauna po vali ounyuni neyelu. Ovayapostoli navo ova li va pula edidiliko opo va shiive kutya opefimbo lilipi Jesus a li ta ka aluka nonokutya oshike tashi ka ulika kutya exulilo lounyuni oli li popepi. — Mateus 24:3.

Molwaashi Jesus okwa li ta ka kala meulu ehe wetike, ovanhu ova li va pumbwa edidiliko olo tava dulu okumona nomesho opo va mone kutya Jesus okwa hovela okupangela. Onghee hano, Jesus okwa li a lombwela ovahongwa vaye kombinga yoinima oyo va li tava ka mona tai ningwa kombada yedu. Ngeenge va mono oinima ya tya ngaho tai ningwa, osha li tashi ka ulika kutya Jesus okwa aluka nokwa hovela okupangela meulu e li Ohamba.

Opo Jesus a honge ovahongwa vaye nghee sha fimana okukala oupafi, okwa li e va lombwela a ti: ‘Taleni omukwiyu nomiti adishe. Ngeenge tamu mono tadi hape, opo nanye vene mu wete nokutya, okulombo kwa fika popepi.’ Ngeenge oho kala u shii kutya okulombo oku li popepi, oto dulu yo okushiiva kutya Harmagedon oku li popepi ngeenge wa mono oinima oyo Jesus a popya tai ningwa. — Lukas 21:29, 30.

Jesus okwa li ta hongo oshilihongomwa shilipi eshi a li a popya shi na sha nomukwiyu?

Pepandja apa nosho yo olo tali landula, ohatu ka tala komafano onhumba e na sha noinima oyo Jesus a li a popya kutya otai ka kala oshitukulwa shedidiliko olo tali ulike kutya Ouhamba waKalunga owa ehena popepi. Ngeenge oinima aishe oyo oya ningwa, Ouhamba waKalunga oo u li meke laKristus, otau ka hanauna po omapangelo aeshe, ngaashi twa lesha mEtukulwa 46.

Onghee hano, tala nawa omafano oo e li pomapandja aa avali, opo nee ohatu ka kundafana kombinga yao. Oto dulu okulesha kombinga yoinima oyo u wete momafano oo muMateus 24:6-14 nosho yo muLukas 21:9-11. Didilika yo kutya pefano keshe ope na onomola. Eenomola odo tuu odo otadi hangwa pehovelo lokatendo oko taka yelifa kombinga yefano olo li na onomola ya fa yokatendo. Paife natu ka tale ngeenge oitukulwa ihapu yedidiliko olo Jesus a li a yandja otai wanifwa kunena.

(1) Jesus okwa ti: ‘Otamu ka uda oita nomakundano oita. Oiwana otai fikamene oiwana, noshilongo otashi fikamene oshilongo.’ Mbela owa uda nale ovanhu tava popi kombinga yoita? —  Oita yotete younyuni oya li ya luwa okudja 1914 fiyo 1918, nokwa li vali Oita Itivali yOunyuni, oyo ya li ya luwa okudja 1939 fiyo 1945. Nale kakwa li oita mounyuni aushe, ndele kunena mounyuni aushe omu na oita. Ohatu udu eenghundana di na sha noita efiku keshe ko-TV, koradio nosho yo moifokundaneki.

(2) Jesus okwa ti vali: ‘Ondjala otai uya keembinga neembinga dedu.’ Ovanhu vamwe kave na oikulya ya wana, ngaashi tu shi shii. Ovanhu omayovi ohava fi efiku keshe molwaashi kave na oikulya ya wana.

(3) Jesus okwa ti yo: ‘Otapa ka kala keenhele neenhele oudu wolutapo.’ Mbela ou shi shii kutya oudu wolutapo oshike? —  Oudu wolutapo oo omukifi oo hau kwata ovanhu vahapu, nongeenge owa kwata moiti otau dulu oku va dipaa. Okwa li oudu wolutapo umwe munene hau ifanwa ewililila (ile tu tye eshikisha) laSpania, olo la li la dipaa ovanhu omamiliyona 20 lwaapo moule ashike womudo umwe lwaapo. Kunena, ovanhu ve dule pomamiliyona 20 otashi dulika va fye ko-AIDS. Omudo keshe ovanhu omayovi mahapu ohava fi kokankela, koudu womutima nosho yo komikifi dimwe di lili noku lili.

(4) Jesus okwa yandja natango oshitukulwa shimwe shedidiliko, a ti: ‘Otaku di omakakamo edu keembinga neembinga.’ Mbela ou shi shii kutya ekakamo ledu oshike? —  Ekakamo ledu ohali ningifa edu li ndjungauke. Ngeenge edu la kakama, omaumbo ohaa teka po, novanhu luhapu ohava fi. Okudja mo 1914, okwa kala taku ningwa omakakamo edu mahapu omudo keshe. Mbela owa uda nale ovanhu tava popi kombinga yekakamo ledu? — 

(5) Jesus okwa ti yo kutya ‘oukolokoshi otau ka hapupala.’ Hano omolwaasho ku na oumbudi nosho yo elongifo leenghono lihapu. Ovanhu keshe pamwe ohava kala va tila kutya pamwe omaumbo avo otaa teywa kuvamwe. Inaku kala nande onale ekaulonyanga nelongifo leenghono lihapu moilongo aishe mounyuni ngaashi kunena.

(6) Jesus okwa li yo a popya shi na sha noshitukulwa sha fimanenena shedidiliko olo a ti: ‘Evangeli eli louhamba otali udifilwa ounyuni aushe li ningile oiwana aishe ondombwedi, opo nee taku uya exulilo.’ (Mateus 24:14) Ngeenge owa itavela “evangeli eli louhamba,” ou na okulombwela vamwe shi na sha nalo. Kungaho, oto kufa ombinga mokuwanifa po oshitukulwa osho shedidiliko.

Ovanhu vamwe otashi dulika va tye kutya oinima oyo Jesus a xunganeka oya kala nale tai ningwa. Ndele nande ongaho, oinima aishe oyo inai kala nande tai ningwa moilongo ihapu mounyuni nopefimbo limwe ngaashi shi li kunena. Mbela paife ou udite ko kutya edidiliko oshike? —  Ngeenge otwa mono oinima aishe oyo tai ningwa, otashi ulike kutya ounyuni ou woukolokoshi ou li pokupingenwa po mafiku kounyuni mupe waKalunga.

Eshi Jesus a li a popya shi na sha nedidiliko olo, okwa li yo a popya shi na sha nefimbo lomudo le likalekelwa. Okwa ti: “Indileni, okuya onhapo kweni ku he mu hange okufu.” (Mateus 24:20) Mbela oto didiladila kutya Jesus okwa li a hala okutya shike eshi a popya eendjovo odo? — 

Oshike tashi dulu okuningwa po ngeenge omunhu oku na okuya onhapo oshiponga shonhumba shinene pefimbo lokufu, opo onghalo yomhepo hai shi ningi shidjuu ile nokuli sha nyika oshiponga okuya konhele yonhumba? —  Ngeenge omunhu oo okwa pondola, oku na okukala a kondja noudiinini. Itashi ka kala mbela shinyikifa oluhodi ngeenge omunhu wonhumba okwa file moshikungulu molwaashi ashike a li e lipyakidila noinima imwe ponhele yokuya diva onhapo? — 

Eshi Jesus a li a popya shi na sha nokuya onhapo pefimbo lokufu, okwa li ta hongo ovanhu oshilihongomwa shilipi?

Mbela paife ou udite ko kutya Jesus okwa li a hala okutya shike eshi a popya kutya inatu pumbwa okuteelela efimbo lokufu opo tu ye onhapo? —  Jesus okwa li te tu lombwele kutya molwaashi otu shii kutya Harmagedon oku li popepi, inatu ongaonga nande okukatuka eenghatu opo tu ulike kutya otu hole Kalunga shili mokukala hatu mu longele. Ngeenge otwa kala hatu ongaonga, itatu ka mona vali omhito yoku mu longela, nokungaho, ohatu ka kala ashike twa fa ovanhu ovo va li ko pefimbo lEyelu linene, ovo Noa a li a londwela ndele inava ya meni longulu yomomeva opo va ka xupifwe.

Paife natu ka kundafane kutya oshike tashi ka ningwa po konima yoita inene yaHarmagedon. Ohatu ke lihonga kutya Kalunga ota ka ningila shike ovanhu aveshe ovo ve mu hole notave mu longele paife.

Omishangwa edi tadi landula apa otadi ulike kutya Harmagedon oku li popepi: 2 Timoteus 3:1-5 nosho yo 2 Petrus 3:3, 4.