Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Lok Ada i Kom Lubanga Tye Ningo?

Lok Ada i Kom Lubanga Tye Ningo?

Dul me Acel

Lok Ada i Kom Lubanga Tye Ningo?

Lubanga tika ada tamo piri?

Lubanga mono tye nining? En tye ki nyinge?

Twere mono me nyikke cok ki Lubanga?

1, 2. Pingo dano penyo peny pol kare?

IN TIKA dong ineno kit ma lutino gipenyo kwede ki peny? Polgi gicako peny ma nongo pud gupwonyo lok apwonya. Gibedo ka neni ma nongo wang-gi oyabe malac me kuro lagam. Gipenyo lapeny mogo calo: Pingo polo tye ma bullu? Lakalatwe mono kiyubogi ki gin ango? Anga ma opwonyo winyi ma oweko gikok ma winyone mit? Iromo temme ki tekki me gamo peny magi ducu, ento pol kare pe yot. Kadi imi lagam maber ningo, en lagammi-ni dok romo tugo lapeny mukene: Pingo?

2 Pe lutino keken aye gipenyo peny. Wan bene pud wamedde ki penyo peny kadi dong wadoko dongo. Wapenyo peny ka wamito cito i kabedo mo ma pe wangeyo, ka wamito gwoke ki jami ma kelo awano i komwa, nyo ka wamito penyo gin mo ma pe wangeyo. Ento dano mapol pe gimaro penyo peny, tutwalle lapeny mogo ma pigi tego-ne. Pe bene giyelle pi nongo lagam ma pigi tego.

3. Pingo dano mapol pe giyelle me yenyo lagam i kom peny mogo ma pigi tego?

3 Tam kong i kom lapeny ma tye i pok nge buk man, ki lapeny ma gitye i acakki lok mukwongo me buk man, nyo ma gitye i paragraf mukwongo i dul man. Magi aye gubedo lapeny mogo ma pigi tego ma itwero penyogi. Ento dano mapol pe giyelle me nongo lagam me peny magi. Pingo? Baibul mono tye ki lagamme? Jo mukene gitamo ni lagam me lapeny magi tego ma pe gitwero niange. Jo mukene gitamo ni penyo peny lano dano dok kelo lewic. Jo mukene giwaco ni peny ma kit meno ber aweka ki lutela dini ki lupwonye aye. Ento in kono?

4, 5. Peny ango ma pigi tego ma watwero penyogi i kwo, dok pingo omyero wayeny lagamme?

4 Ento twero bedo ni in itye ki miti me nongo lagam ma pigi tego ma mako kwo-ni. Kicel kicel in bene nyo ipenye kekeni ni: ‘Tyen lok me kwo mono tye? Kwo mono dong ducu kite ene? Lubanga mono tye nining nyo obedo nining?’ Ber me penyo kodi peny ma kit magi, dok pire tek ni omyero pe iwek yenyo lagam man nio wang ma inongo lagam ma gene dok me yengo. Lapwony ma oywek Yecu Kricito owaco ni: “Wulegi, ci gibimiyo botwu; wuyeny ci wubinongo; wudwong doggola ci gibiyabo botwu.”​—Matayo 7:7.

5 Ka ce ‘iyenyo’ lagam me lapeny ma pigi tego magi, ci bikelo adwogi mabeco. (Carolok 2:1-5) Kadi bed ni jo mukene gimini lagam lok mapat pat, ento lagam me lapeny magi gire tye i Baibul dok in bene itwero nongogi. Niang i lagam magi pe tek. Ber-re aye ni gikelo gen ki yomcwiny. Dok gitwero konyi me bedo ki yengo i kom kare-ni. Dong me cakone, kong wanenu lapeny ma ocungo wi dano mapol.

LUBANGA MONO CWINYE COL MA PE PARO PI DANO?

6. Pingo jo mapol gitamo ni Lubanga pe paro pi can ma dano tye ka denone-ni?

6 Dano mapol gitamo ni lagam me lapeny man tye ni pe paro. Pien giwaco ni, ‘Ka Lubanga onongo ada paro pi ngati mo, kono onongo lobo-ni pe tye maber?’ Ka ineno piny, inongo ni lobo-ni opong ki lweny, adegadega, ki pekki mapol. Wan ki acel acel bene watwo, wadeno can, warwenyo danowa me amara i to. Man omiyo jo mapol gipenyo ni, ‘Ka ada Lubanga paro piwa ki pi pekkiwa, kono en pe ojuko timme pa jami magi woko?’

7. (a) I yo ango ma lupwonye dini giweko dano mapol tamo ni cwiny Lubanga col? (b) Baibul kono pwonyo ningo i kom atematema ma watye ka limone-ni?

7 Gin ma dong rac loyo aye ni lupwonye dini kare mukene giweko dano mapol tamo ni cwiny Lubanga col. I yo ango? Pien ka peko opoto, giwacci meno obedo mitti pa Lubanga. Pi meno, lupwonye ma kit magi gikok i kom Lubanga pi jami ducu maraco ma timme. Meno mono obedo lok ada i kom Lubanga? Baibul kono pwonyo ningo? Yakobo 1:13 gamo ni: ‘Ka ngat mo tye i atematema mo, en pe myero owacci, Lubanga aye tye ka temme, pien Lubanga pe kitemo ki tiyo gin marac, en bene pe temo ngat mo.’ Pi meno Lubanga aye pe kelo jami maraco ma waneno i lobo-ni. (Yubu 34:10-12) Dong en pud oweko ni jami maraco kong obed ka timme. Ento apokapoka madit tye i kin weko ni gin moni otimme ki kelone.

8, 9. (a) Lapor ango ma itwero tic kwede me nyuto apokapoka ma tye i kin ye ni gin marac obed tye ki kelone? (b) Pingo pe bedo ber ki wan me kok i kom Lubanga pi ye ni dano gulub yo marac?

8 Me lapor, tam kong i kom lanyodo mo maryek gin ki wode mo ma dong dit ento pud bedo paco. Ka wode-ni odoko lajemo ci oa woko ki gang pire kene dok wonne bene pe ojuke. Ocako kwo kwo marac ci opoto i peko. Nongo wonne aye okelo peko i kom wode-ni? Pe. (Luka 15:11-13) I yo acel-li bene, Lubanga pe ojuko dano me lubo yo ma cwinygi oyero, pi meno en aye pe kelo pekki ma bino macalo adwogi me lubo yo marac. Dong pe tye atir me kok i kom Lubanga pi peko mo keken ma dano tye iye.

9 Lubanga tye ki tyen lok matir ma oweko en oye ni dano gulub yo marac. Macalo Lacwecwa maryek dok tek, pe mitte ni en dok myero otitiwa tyen lok meno. Ento pi marre omiyo en otito. Ibipwonyo lok mapol i kom kop man i Dul me 11. Ento nge maber ni Lubanga aye pe kelo peko ma poto i komwa. Meka ka meno, en dok miyo botwa gen me larre aye!​—Icaya 33:2.

10. Pingo wabedo ki gen ni Lubanga biyubo jami maraco ma bal okelo ducu?

10 Medo i kom meno, Lubanga gire leng. (Icaya 6:3) Man tyen lokke ni en pe tye ki kit cilo mo. Peke ki gin mo marac kadi matidi mo. Pi meno watwero keto genwa ducu i kome. Pe watwero bedo ki kodi gen ma kit meno i kom dano ma kare mukene pe gigene-ni. Kadiwa dano ma genne adada ma tye i loc pol kare pe twero yubo jami ma maraco ma bal kelo. Ento Lubanga tye ki teko ducu. En aye twero dok biyubo jami maraco ducu ma obedo ka timme i kom dano. I nino ma Lubanga bicako ticce, en bityeko te tim maraco woko ducu matwal!​—Jabuli 37:9-11.

LUBANGA MONO WINYO NINING PI JAMI MARACO MA TIMME I KOMWA?

11. (a) Lubanga winyo nining pi jami ma pe tye atir? (b) Lubanga winyo nining pi can ma in itye ka denone?

11 Ento i kare-ni, Lubanga mono winyo nining i kom jami ma tye ka timme i lobo-ni nyo i kwoni? Mukwongo, Baibul pwonyo ni Lubanga obedo ngat ma “maro ngolo kop atir.” (Jabuli 37:28) Pi meno en paro mada me neno jami ma atir ki ma pe atir ma timme ducu. Cwinye dagi jami mo keken ma pe tye atir. Baibul tito ni cwiny Lubanga ‘ocwer matek’ i kare ma bal opongo lobo i kare ma okato angec. (Acakki 6:5, 6) Lubanga pe olokke. (Malaki 3:6) En pud cwinye dag jami maraco ma tye ka timme i lobo-ni ducu. Dok cwiny Lubanga dag neno ka dano deno can. Baibul waco ni ‘En tamo piri.’​—1 Petero 5:7.

12, 13. (a) Pingo wan watye ki kit mabeco calo mar, dok mar romo miyo watimo ngo ka onongo watye ki teko? (b) Ngo ma weko itwero bedo ki gen ni Lubanga bitimo gin mo i kom pekki ma tye i lobo?

12 Watwero ngeyone nining ni cwiny Lubanga dag neno ka dano deno can? Lanyut mukene dok en. Baibul pwonyo ni kicweyo dano i cal pa Lubanga. (Acakki 1:26) Pi meno watye ki kit maber pien Lubanga kite ber. Me laporre, ka ineno can ma dano deno-ni, pe cwero cwinyi? Ka cwinyi cwer pi kodi tim maraco magi, ci omyero inge ni Lubanga dong winyo malit loyo.

13 Gin acel maber ma dano tye kwede aye mar. Meno bene nyuto kit pa Lubanga. Baibul pwonyo ni “Lubanga aye mar.” (1 Jon 4:8) Wanyuto mar pien Lubanga nyuto mar. Mar mono onongo twero teri me juko peko ki tim maraco ma tye i lobo-ni? Ka onongo itye ki teko me jukone, onongo kono ijuko? Ngene kene! Bed ki gen ni Lubanga bijuko pekki ki tim maraco ducu. Cikke ma kiloko pire i acakki wi lok me buk man pe obedo lek mamwa nyo gen mo ma kore peke. Cikke pa Lubanga bicobbe labongo akalakala mo! Wek i ket niye i kom jami ma en ociko pigi, omyero kong inge jami mapol i kom Lubanga ma ocweyo jami ducu.

LUBANGA MITO NI INGE NGAT MA EN EBEDO

14. Nying Lubanga nga, dok pingo omyero wati kwede?

14 Ka imito ni ngat mo onge in, ci itimo gin ango? Pe kong itito nyingi bote? Lubanga kono tye ki nyinge? Dini mapol waco ni nyinge obedo “Lubanga” nyo “Rwot,” ento meno pe gubedo nyinge kikome. Gubedo nying me dog tic, kit macalo “kabaka” ki “preciden” gubedo nying me dog tic. Baibul pwonyo ni Lubanga tye ki nying me dog tic mapol. Calo “Lubanga,” ki ‘Rwot-gu.’ Ento, Baibul bene pwonyo ni nying Lubanga kilwongo ni Jehovah. Jabuli 83:18 waco ni: ‘Wek gunge ni, in keni ma nyingi Jehovah, in aye Ngat Mamalo Twal ma loyo wi lobo-ni ducu.’ Ento ka Baibul-li pe tye ki nying man, ber kong inen jami ma kiloko i Lamed ngec i agikki me buk man i pot karatac 195-7. Ada, nying Lubanga tye i buk adola macon me Baibul. Pi meno Jehovah mito ni inge nyinge dok i ti kwede. En tiyo ki Baibul me nyuto nga ma en ebedo.

15. Nying ni Jehovah-ni tyen lokke ngo?

15 Nying man ma Lubanga en aye ocako-ni, opong ki tyen lok mapol. Nying man ni Jehovah-ni tyene tye ni Lubanga twero cobo cikke ma en ociko ducu, kacel ki yub mo keken ma tye i tamme. * Nying Lubanga dok pat ma pe pore ki nying mo keken. Nying meno tye pi en keken. Jehovah pat mada. En dok pat nining?

16, 17. Ngo ma watwero pwonyone ki i kom nying dog tic pa Jehovah magi: (a) “Won Twer Ducu”? (b) “Kabaka me labed naka”? (c) “Lacwec”?

16 Dong waneno ni Jabuli 83:18 oloko i kom Jehovah ni: ‘In keni aye Ngat Mamalo Twal.’ Pi meno, Jehovah kene aye bene kilwongo ni “Won Twer Ducu.” Niyabo 15:3 waco ni: ‘Ticci ducu ma itiyo bedo me aura, dok gidito, ai Rwot Lubanga Won Twer Ducu! Kitti ducu tye atir dok me ada, in Kabaka me labed naka!’ Nying me dog tic ni “Won Twer Ducu” pwonyowa ni, Jehovah obedo ngat matek loyo ducu. Tekone pe pore; tye lamal tutwal. Dok nying me dog tic ni “Kabaka me labed naka” ni, poyo wiwa ni Jehovah bene pat i yo mukene. En keken aye ocako bedo tye wacon. Jabuli 90:2 waco ni: “In Lubanga ma bedo nakanaka [nyo matwal].” Kop man miyo wabedo ki twon ur madit tutwal, pe kumeno?

17 Jehovah bene pat pien en kene aye Lacwec. Niyabo 4:11, kwane ni: ‘In imyero Jehovah me nongo deyo ki woro ki teko, pien in aye Lubangawa ma yam iketo jami ducu, dok bene pi mitti-ni omiyo gubedo tye, meno aye gin mumiyo yam giketogi.’ Tam kong i kom Jami ducu ma in iromo tamo pigi​—cakke ki i cwec ma gubedo cwiny ma pe nen ma gitye i polo me o wa i kom lakalatwer ma inongo ni gupong i dan polo i dye wor nio kwede i kom yadi ma dongo ma nyako nyig-gi wa ki rec ma kwang i nam ki kulu-gu, ducu gitye pien Jehovah aye Lacwec!

IN MONO ITWERO NYIKKE COK KI JEHOVAH?

18. Pingo jo mukene gitamo ni pe gitwero bedo macok ki Lubanga, ento Baibul kono pwonyo gin ango?

18 Kwano lok i kom kit Jehovah me aura weko jo mukene gibedo ki lworo. Gilworo ni Lubanga tye dit tutwal, ma pe gitwero bedo cok kwede, dok ni pigi pe twero bedo tek bote. Ento tam ma kit man tika tye ada? Baibul dok pwonyo gin mapat ki tam meno. Loko i kom Jehovah ni: “Pien en pe tye cen ka mabor ki bot ngat acel acel i kinwa.” (Tic pa Lukwena 17:27) Baibul bene cuko cwinywa ni: “Wunyik cok bot Lubanga, ci en bene binyiko cok botwu.”​—Yakobo 4:8.

19. (a) Yo ango ma watwero cako nyike kwede cok bot Lubanga, dok man kelo adwogi mabeco ango? (b) Kit Lubanga mene ma dong inongo yomo cwinyi loyo?

19 In itwero nyikke cok ki Lubanga nining? Mukwongo, medde anyim ki timo gin ma itye ka timone kombeddi-ni​—pwonyo lok i kom Lubanga. Yecu owaco ni: “Man en kwo ma pe tum, ni ginge in Lubanga acel me ada, ki Yecu Kricito ma yam ioro.” (Jon 17:3) Ada, Baibul pwonyo ni pwonyo lok i kom Jehovah ki Yecu, terowa i “kwo ma pe tum”! Kit ma dong watyeko nenone, “Lubanga aye mar.” (1 Jon 4:16) Jehovah bene tye ki kitte mukene mabeco. Me laporre, Baibul waco ni Jehovah obedo “Lubanga ma lakica dok maro dano, kiniga pe make oyot, marre ma pe lokke dwong, en lagen mada.” (Nia 34:6) En ‘ber dok weko bal pa dano.’ (Jabuli 86:5) Lubanga diyo cwinye. (2 Petero 3:9 ) En lagen. (Niyabo 15:4) Ka imedde anyim ki kwano Baibul, ci ibineno kit ma Jehovah onyuto kwede kit mabeco magi ki mukene mapol.

20-22. (a) Kit ma dong tye ni pe watwero neno Lubanga-ni, mono gengowa me nyiko cok bote? Tit pingo. (b) Jo mogo ma nongo pe gitye ki cwiny marac guromo juki pe me timo ngo, ento ngo ma in myero itim?

20 Adada, pe itwero neno Lubanga pien en obedo cwiny ma pe nen. (Jon 1:18; 4:24; 1 Temceo 1:17) Ka ibedo ka kwano lok i kome ki i Baibul, ci ibingeyo en maber. Kit ma laco Jabuli owaco kwede ni, in itwero “neno ber pa Jehovah.” (Jabuli 27:4, NW; Jo Roma 1:20) Ka imedde ki keto cwinyi i pwonyo lok i kom Jehovah, ci ibinongo niango matut i kome, dok biweko iwinyo ni itye cok kwede dok mari i kome bimedde.

21 Mot mot ibicako niang gin mumiyo Baibul pwonyowa ni omyero water Jehovah macalo Wonwa. (Matayo 6:9) Pe ni kwowa keken aye a ki bote, ento en bene mito ni wabed ki kwo maber​—kit macalo wego ma maro lutinone tamo ni omyero etim jami mabeco pigi. (Jabuli 36:9) Baibul bene pwonyo ni dano twero bedo larem Jehovah. (Yakobo 2:23) Tam kong ni in itwero bedo larem Lacwe polo ki lobo kulu!

22 Ka imedde ki pwonyo jami ma tye i Baibul, jo mukene guromo cuko cwinyi me juko kwani woko pe ni pien-ni gitye ki cwiny marac. Gitwero bedo ki tam ni in ibiloko niyeni woko. Ento pe iwek ngat mo ojukki me mako larem mo ma pud dong ber loyo.

23, 24. (a) Pingo omyero imedde ki penyo peny i kom gin ma itye ka pwonyone? (b) Wi lok ango ma wabineno-ne i dul me pwony ma lubo man?

23 Ada gire, jami mukene bibedo tye ma nongo pe iniang iye. Ento mwolo mitte wek ipeny kony ma mitte, ento pe iling alinga pi lworo lewic. Yecu owaco ni mito wabed mwol calo lutino matino. (Matayo 18:2-4) Kit ma wangeyo kwede lutino, gin penyo peny mapol. Lubanga mito ni inongo lagam. Baibul opwoyo jo mogo ma gubedo ki mitti me nongo pwony i kom Lubanga. Gin gubedo ka ngiyo Ginacoya nino ducu me moko ka jami ma gibedo ka pwonyone-ni tye ada.​—Tic pa Lukwena 17:11.

24 Yo maber me pwonyo lok i kom Jehovah aye obedo ngiyo i Baibul. Baibul dok pat ki bukke mukene-ni. I yo ango? Dul me pwony ma lubo man bilok iye.

[Lok ma tye piny]

^ para. 15 Nen ngec mapol ma nyuto tyen lok me nying Lubanga ki kit ma myero kilwong kwede nying man i Lamed ngec i agikki buk man i pot karatac 195-7.

GIN MA BAIBUL PWONYO

▪ Lubanga paro piri.​—1 Petero 5:7.

▪ Nying Lubanga kilwongo ni Jehovah. ​—Jabuli 83:18.

▪ Jehovah lwongi me nyiko cok bote. ​—Yakobo 4:8.

▪ Jehovah lamar, lakica, dok lagen.​—Nia 34:6; 1 Jon 4:8, 16.

[Peny me Kwan]

[Cal ma tye i pot karatac 12]

Ka imito ni ngat mo onge in, ci pe mono kong icako kitito nyingi bote? Lubanga onyuto nyinge botwa i Baibul

[Cal ma tye i pot karatac 12, 13]

Baibul pwonyo ni Jehovah obedo Lacwe jami ducu dok bene en obedo lamar

[Cal ma tye i pot karatac 14]

Mar ma wego maber bedo kwede i kom lutinone nyuto mar matut ma Wonwa me polo tye kwede i komwa