1, 2. Ke ka baka la’ng gantši e le mo gobotse go botšiša dipotšišo?

NA O kile wa hlokomela tsela yeo bana ba botšišago dipotšišo ka yona? Ba bangwe ba thoma go botšiša kapejana ka morago ga gore ba ithute go bolela. Ka mahlo a bulegilego a bontšhago phišego, ba a go lebelela gomme ba botšiša dilo tše di swanago le gore: Ke ka baka la’ng leratadima e le le letala-lerata? Dinaledi di dirilwe ka’ng? Ke mang a rutilego dinonyana go opela? O ka leka ka matla gore o arabe, eupša ga se ka mehla go lego bonolo. Gaešita le karabo ya gago e kaone-kaone e ka dira gore go botšišwe potšišo e nngwe gape: Ke ka baka la’ng?

² Ga se bana feela bao ba botšišago dipotšišo. Ge re dutše re gola, re tšwela pele re botšiša. Re dira se e le gore re hwetše tlhahlo, go ithuta ka dikotsi tšeo re swanetšego go di phema goba go kgotsofatša go nyaka go tseba ga rena. Eupša go bonagala batho ba bantši ba tlogela go botšiša dipotšišo, kudu-kudu tšeo di lego bohlokwa kudu. Ge e le gabotse, ba tlogela go tsoma dikarabo.

3. Ke ka baka la’ng ba bantši ba se sa leka go hwetša dikarabo tša dipotšišo tša bohlokwa kudu?

³ Nagana ka potšišo yeo e lego  letlakaleng la ka ntle la puku ye, dipotšišo tšeo di rotošitšwego matsenong goba  tšeo di lego mathomong a kgaolo ye. Tše ke tše dingwe tša dipotšišo tša bohlokwa kudu tšeo o ka di botšišago. Lega go le bjalo, batho ba bantši ga ba sa leka go hwetša dikarabo. Ka baka la’ng? Na Beibele e na le dikarabo? Ba bangwe ba nagana gore dikarabo tša yona go thata kudu go di kwešiša. Ba bangwe ba tshwenyega ka gore go botšiša dipotšišo go ka lebiša tabeng ya go lewa ke dihlong. Ba bangwe ba phetha ka gore dipotšišo tše bjalo go ka ba kaone kudu gore di tlogelelwe baetapele ba bodumedi le baruti. Go thwe’ng ka wena?

4, 5. Ke dipotšišo dife tše dingwe tša bohlokwa kudu tšeo re ka di botšišago bophelong, gomme ke ka baka la’ng re swanetše go tsoma dikarabo?

⁴ Mohlomongwe o kgahlegela go hwetša dikarabo tša dipotšišo tša bohlokwa tša bophelo. Ga go makatše ge ka dinako tše dingwe o botšiša gore: ‘Morero wa bophelo ke ofe? Na bophelo bjo ke bjona feela bjo bo lego gona? Ge e le gabotse Modimo ke motho wa mohuta mang?’ Ke mo gobotse go botšiša dipotšišo tše bjalo, e bile ke gabohlokwa gore o se ke wa lapa go ba go fihlela o hwetša dikarabo tše di kgotsofatšago le tše di ka botwago. Morutiši yo a tsebegago kudu Jesu Kriste o itše: “Tšwelang pele le kgopela, le tla newa; tšwelang pele le nyaka, le tla hwetša; tšwelang pele le kokota, le tla bulelwa.”—Mateo 7:7.

⁵ Ge e ba o ‘tšwela pele o nyaka’ dikarabo tša dipotšišo tše bohlokwa, o tla hwetša gore go nyaka mo go bjalo go ka ba le meputso e megolo. (Diema 2:1-5) Go sa šetšwe seo batho ba ka bago ba go boditše sona, go na le dikarabo, gomme o ka di hwetša—ka Beibeleng. Dikarabo tše ga go thata kudu go di kwešiša. Se se holago le go feta ke gore di tliša kholofelo le lethabo. E bile di ka go thuša gore o phele bophelo bjo bo kgotsofatšago gona bjale. Sa mathomo, anke re ahla-ahleng potšišo yeo e tshwentšego batho ba bantši.

6. Ke ka baka la’ng batho ba bantši ba nagana gore Modimo ga a na taba le rena ge go tliwa tabeng ya go tlaišega ga batho?

⁶ Batho ba bantši ba nagana gore karabo ya potšišo yeo ke ee.  Ba bolela gore: ‘Ge e ba Modimo a be a e-na le taba le rena, na lefase e be e ka se be lefelo le lekaone kudu?’ Ge re lebelela go re dikologa re bona lefase leo le tletšego ka dintwa, lehloyo le manyami. Le gona rena re le motho ka o tee ka o tee, re a babja, re a tlaišega e bile re lahlegelwa ke baratiwa lehung. Ka baka leo, ba bantši ba re: ‘Ge e ba Modimo a be a e-na le taba le rena le mathata a rena, na o be a ka se thibele dilo tše bjalo gore di se ke tša direga?’

7. (a) Baruti ba bodumedi ba dirile bjang gore ba bantši ba nagane gore Modimo ke yo a se nago kwelobohloko? (b) Ke’ng seo ge e le gabotse Beibele e se rutago mabapi le diteko tšeo di ka re welago?

⁷ Se sebe le go feta, baruti ba bodumedi ka dinako tše dingwe ba dira gore batho ba nagane gore Modimo ke yo a se nago kwelobohloko. Ba dira seo bjang? Ge masetla-pelo a tšwelela, ba bolela gore seo ke thato ya Modimo. Ge e le gabotse, baruti ba bjalo ba bea Modimo molato ka baka la dilo tše mpe tšeo di diregago. Na seo ke therešo ge e le mabapi le Modimo? Ke’ng seo ge e le gabotse Beibele e se rutago? Jakobo 1:13 e araba ka gore: “A go se be le yo a rego ge a le molekong a re: ‘Ke lekwa ke Modimo.’ Gobane Modimo a ka se ke a lekwa ka dilo tše mpe le gona yena ga a leke motho le ge e le ofe.” Ka gona Modimo le ka mohla ga se mothopo wa bobe bjo o bo bonago lefaseng leo le go dikologilego. (Jobo 34:10-12) Lega go le bjalo, o dumelela gore dilo tše mpe di direge. Eupša go na le phapano e kgolo kudu magareng ga go dumelela selo gore se direge le go se baka.

8, 9. (a) O ka swantšha bjang phapano magareng ga go dumelela bobe gore bo be gona le go bo baka? (b) Ke ka baka la’ng e be e tla ba mo go sa swanelago gore re sole phetho ya Modimo ya go dumelela batho gore ba phegelele tsela ya go se kwe?

⁸ Ka mohlala, nagana ka tate yo bohlale le yo lerato yo a nago le morwa yo a godilego yo a sa dulago ka gae le batswadi ba gagwe. Ge morwa a thoma go rabela gomme a dira phetho ya go tloga gae, tatagwe ga a mo thibele. Morwa o phegelela tsela e mpe ya bophelo gomme o tsena mathateng. Na tate ke sebaki sa mathata a morwa wa gagwe? Aowa. (Luka 15:11-13) Ka mo go swanago, Modimo ga se a thibela batho ge ba be ba kgetha go phegelela tsela e mpe, eupša ga se sebaki sa mathata ao a tšweletšego ka morago. Ka baka leo, ga go pelaelo gore e be e tla ba  mo go sa swanelago go bea Modimo molato ka baka la mathata ka moka a batho.

⁹ Modimo o na le mabaka a kwagalago a gore a dumelele batho gore ba latele tsela e mpe. Ka ge e le Mmopi yo bohlale le yo matla, ga go nyakege gore a re hlalosetše mabaka a gagwe. Lega go le bjalo, Modimo o dira se ka baka la lerato. O tla ithuta mo gontši ka mabaka a go Kgaolo 11. Eupša kgonthišega gore Modimo ga a ikarabele ka mathata a re lebanego le ona. Ka mo go fapanego, o re nea kholofelo e nnoši bakeng sa tharollo!—Jesaya 33:2.

10. Ke ka baka la’ng re ka holofela gore Modimo o tla tloša mafelelo ka moka a bobe?

¹⁰ Go oketša moo, Modimo ke yo mokgethwa. (Jesaya 6:3) Se se bolela gore ke yo a sekilego le yo a hlwekilego. Ga go na mohlala wa bobe go yena. Ka gona re ka mmota ka mo go feletšego. Re ka se bote batho ka tsela e bjalo e feletšego, bao ka dinako tše dingwe e bago ba gobogilego. Gaešita le motho yo a botegago kudu wa tša bolaodi gantši ga a na matla a go lokiša tshenyo yeo batho ba babe ba e dirago. Eupša Modimo ke yo matla-ohle. A ka tloša mafelelo ka moka ao bobe bo bilego le ona bathong e bile o tla dira bjalo. Ge Modimo a tšea kgato, o tla dira bjalo ka tsela yeo e tlago go fedišetša bobe sa ruri!—Psalme 37:9-11.

11. (a) Modimo o ikwa bjang ka go hloka toka? (b) Modimo o ikwa bjang ka tlaišego ya gago?

¹¹ Lebakeng le, Modimo o ikwa bjang ka seo se diregago mo lefaseng gaešita le bophelong bja gago? Sa pele ke gore Beibele e ruta gore Modimo “ó rata tša tokô.” (Psalme 37:28) Ka gona o tshwenyegile kudu mabapi le seo e lego se se lokilego le seo e lego se sebe. O hloile mehuta ka moka ya go hloka toka. Beibele e bolela gore Modimo o ile “a nyama pelo” ge bobe bo be bo tletše lefaseng mehleng e fetilego. (Genesi 6:5, 6) Modimo ga se a thiša goba go fetoga. (Maleaki 3:6) O sa dutše a hloile go bona tlaišego yeo e diregago lefaseng ka bophara. E bile Modimo o hloile go bona batho ba tlaišega. Beibele e re: “O a le hlokomela.”—1 Petro 5:7.

12, 13. (a) Ke ka baka la’ng re e-na le dika tše dibotse tše bjalo ka lerato, gomme lerato le kgoma bjang pono ya rena ka lefase? (b) Ke ka baka la’ng o ka kgonthišega gore Modimo o tla dira se itšego ka mathata a lefase?

 ¹² Re ka kgonthišega bjang gore Modimo o hloile go bona tlaišego? Bohlatse bjo bongwe ke bjo. Beibele e ruta gore motho o dirilwe ka seswantšho sa Modimo. (Genesi 1:26) Ka gona re na le dika tše dibotse ka gobane Modimo le yena o na le dika tše dibotse. Ka mohlala, na o a tshwenyega ge o bona batho ba se nago molato ba tlaišega? Ge e ba o tshwenyega ka go hloka toka mo go bjalo, kgodišega gore Modimo o tshwenyega kudu le go feta ka bona.

¹³ Se sengwe sa dilo tše kaone kudu ka batho ke go kgona ga rena go rata. Seo le sona ke seka sa Modimo. Beibele e ruta gore “Modimo ke lerato.” (1 Johane 4:8) Re a rata ka gobane Modimo o a rata. Na lerato le ka go šušumeletša gore o fediše tlaišego le go hloka toka tšeo o di bonago lefaseng? Ge e ba o be o e-na le matla a go dira seo, na o be o ka se se dire? Ruri o be o ka se dira! Ka mo go swanago o ka kgonthišega gore Modimo o tla fediša tlaišego le go hloka toka. Dikholofetšo tšeo go boletšwego ka tšona matsenong a puku ye ga se ditoro feela goba dikholofelo tše di sa rego selo. Dikholofetšo tša Modimo di tlo phethagala e le ka kgonthe! Lega go le bjalo, e le gore o dumele dikholofetšo tšeo, o swanetše go tseba ka mo go oketšegilego ka Modimo yo a di dirilego.

14. Leina la Modimo ke mang, gomme ke ka baka la’ng re swanetše go le diriša?

¹⁴ Ge e ba o nyaka gore motho a go tsebe, ke’ng seo o ka se dirago? Na o ka se botše motho yoo leina la gago? Na Modimo  o na le leina? Madumedi a mantši a araba ka gore leina la gagwe ke “Modimo” goba “Morena,” eupša ao ga se maina a gagwe ao a mo hlaolago. Ke direto bjalo ka ge “kgoši” le “mopresidente” e le direto. Beibele e ruta gore Modimo o na le direto tše dintši. “Modimo” le “Morena” di gare ga tšona. Lega go le bjalo, Beibele gape e ruta gore Modimo o na le leina leo le mo hlaolago: Jehofa. Psalme 83:19 (PK) e re: “Gobane ke wena o nnoši, o bitšwago Jehofa, Yo godimodimo, godimo ga lefase kamoka.” Ge e ba phetolelo ya Beibele ya lena e se na leina leo, o ka rata go lebelela ka go Mametletšo go matlakala 195-7 a puku ye bakeng sa go ithuta lebaka leo ka lona se se lego bjalo. Therešo ke gore leina la Modimo le tšwelela ka makga a  dikete ka mengwalong ya Beibele ya bogologolo. Ka gona Jehofa o nyaka gore o tsebe leina la gagwe le go le diriša. Motho a ka re, Modimo o diriša Beibele go itsebiša go wena.

15. Leina Jehofa le bolela’ng?

¹⁵ Modimo o iphile leina leo le nago le seo le se bolelago ka mo go feletšego. Leina la gagwe e lego Jehofa, le bolela gore Modimo o kgona go phethagatša kholofetšo le ge e le efe yeo a e dirago gomme o kgona go phethagatša morero le ge e le ofe woo a o nagannego. * Leina la Modimo ke la moswana-noši, ruri ga go na leo le swanago le lona. Ke la gagwe a nnoši. Jehofa ke wa moswana-noši ka ditsela tše dintši. Seo se bjalo bjang?

16, 17. Re ka ithuta’ng ka Jehofa diretong tše di latelago tša gagwe: (a) “Ra-matla-ohle”? (b) “Kgoši ya bosafelego”? (c) “Mmopi”?

¹⁶ Re bone gore Psalme 83:19 (PK) ge e bolela ka Jehofa e itše:  “Ke wena o nnoši, . . . Yo godimodimo.” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.) Ka mo go swanago, Jehofa a nnoši o bitšwa “Ra-matla-ohle.” Kutollo 15:3 e re: “Mediro ya gago ke e megolo le e makatšago, Jehofa Modimo Ra-matla-ohle. Ditsela tša gago ke tša go loka le therešo, wena Kgoši ya bosafelego.” Sereto sa “Ra-matla-ohle” se re ruta gore Jehofa ke motho yo matla ka go fetišiša go feta le ge e le ofe. Matla a gagwe ga a lekanywe; ke a phagamego kudu. Le gona sereto sa “Kgoši ya bosafelego” se re gopotša gore Jehofa ke wa moswana-noši ka kgopolo e nngwe. Yena a nnoši e sa le a e-ba gona. Psalme 90:2 e re: “Wa mehla e se naxo mathômô, e se naxo mafêlô [goba, ka mo go sa felego]; O Modimo.” Kgopolo yeo e dira gore re be le poifo, na ga go bjalo?

¹⁷ Jehofa gape ke wa moswana-noši ka gobane ke yena a nnoši e lego Mmopi. Kutollo 4:11 e balega ka gore: “Jehofa, wena Modimo wa rena o swanelwa ke go amogela letago, kgodišo le matla, gobane o bopile dilo ka moka, gomme di bile gona le go bopša ka baka la thato ya gago.” Selo se sengwe le se sengwe seo o ka naganago ka sona—go tloga ka dibopiwa tše di sa bonagalego tša legodimong go ya go dinaledi tšeo di tlalago leratadima bošego gotee le dienywa tšeo di golago dihlareng le go fihla ka dihlapi tšeo di thalago mawatleng le dinokeng—tše ka moka di gona ka gobane Jehofa ke Mmopi!

18. Ke ka baka la’ng batho ba bangwe ba nagana gore ba ka se tsoge ba batametše go Modimo, eupša ke’ng seo Beibele e se rutago?

¹⁸ Go bala ka dika tša Jehofa tšeo di boifišago kudu go dira batho ba bangwe gore ba ikwe ba tšhogile. Ba boifa gore Modimo ke yo a phagamego kudu go bona, mo e lego gore ba ka se tsoge ba batametše go yena goba gaešita le go ba ba bohlokwa go Modimo yo bjalo yo a phagamego. Eupša na kgopolo ye e nepagetše? Beibele e ruta se se fapanego e le ruri. E bolela ka Jehofa ge e re: ‘Ruri ga a kgole le yo mongwe le yo mongwe wa rena.’ (Ditiro 17:27) Beibele e bile e re kgothatša ka gore: “Batamelang Modimo, gomme o tla le batamela.”—Jakobo 4:8.

19. (a) Re ka thoma bjang go batamela kgaufsi le Modimo, gomme mehola ya gona ke efe? (b) Ke dika dife tša Modimo tšeo di ipiletšago kudu go wena?

 ¹⁹ O ka batamela bjang kgaufsi le Modimo? Sa mathomo, tšwela pele o dira seo o se dirago gona bjale—go ithuta ka Modimo. Jesu o itše: “Se se bolela bophelo bjo bo sa felego, gore ba hwetše tsebo ka wena Modimo a nnoši wa therešo le ka yo o mo romilego, Jesu Kriste.” (Johane 17:3) Ee, Beibele e ruta gore go ithuta ka Jehofa le Jesu go iša ‘bophelong bjo bo sa felego’! Ka ge go šetše go boletšwe, “Modimo ke lerato.” (1 Johane 4:16) Jehofa gape o na le dika tše dingwe tše dintši tše dibotse le tše di ipiletšago. Ka mohlala, Beibele e bolela gore Jehofa ke “Modimo yo mabobo le kxauxêlô, wa xo se fêlê pelo, wa botho byo boxolo le therešô.” (Ekisodo 34:6) Ke ‘yo botho le yo a lebalelago.’ (Psalme 86:5) Modimo ga a fele pelo. (2 Petro 3:9) Ke yo a botegago ka go se kwanantšhe. (Kutollo 15:4) Ge o dutše o bala mo go oketšegilego ka Beibeleng, o tla bona kamoo Jehofa a bontšhitšego gore o na le dika tše gotee le tše dingwe tše dintši tšeo di ipiletšago.

20-22. (a) Na go palelwa ga rena ke go bona Modimo go re thibela gore re se ke ra batamela kgaufsi le yena? Hlalosa. (b) Ke’ng seo batho ba bangwe bao ba nago le maikemišetšo a mabotse ba ka go kgothaletšago go se dira, eupša ke’ng seo o swanetšego go se dira?

²⁰ Ee, o ka se kgone go bona Modimo ka gobane ke moya o sa bonagalego. (Johane 1:18; 4:24; 1 Timotheo 1:17) Lega go le bjalo, ka go ithuta ka yena o diriša Beibele, o tla mo tseba e le motho. Ka ge mopsalme a boletše, o ka ‘bona mabothakga a Jehofa.’ (Psalme 27:4; Ba-Roma 1:20) Ge o dutše o ithuta mo gontši ka Jehofa, ke mo a tlago go ba wa kgonthe kudu go wena gomme ke moo o tlago go ba le mabaka a mantši a go mo rata le go ikwa o le kgaufsi le yena.

²¹ Ganyenyane-ganyenyane o tla kwešiša lebaka leo ka lona Beibele e re rutago go nagana ka Jehofa e le Tatago rena. (Mateo 6:9) Ga se feela gore bophelo bja rena bo tšwa go yena eupša gape o re nyakela bophelo bjo bokaone kudu ka mo go ka kgonegago—go swana le ge tate le ge e le ofe yo lerato a tla dira bjalo bakeng sa bana ba gagwe. (Psalme 36:9) Beibele gape e ruta gore  batho ba ka ba bagwera ba Jehofa. (Jakobo 2:23) Nagana—o ka ba mogwera wa Mmopi wa legohle!

²² Ge o dutše o ithuta mo go oketšegilego Beibeleng, o ka hwetša gore batho ba bangwe bao ba nago le maikemišetšo a mabotse ba tla go kgothaletša gore o tlogele dithuto tše bjalo. Ba ka tshwenyega ka gore o tla fetoša ditumelo tša gago. Eupša o se ke wa dumelela le ge e le mang gore a go tlogediše go bopa segwera se se kaone-kaone seo o ka bago le sona.

23, 24. (a) Ke ka baka la’ng o swanetše go tšwela pele o ipotšiša dipotšišo mabapi le seo o ithutago sona? (b) Kgaolo e latelago e tla ahla-ahla taba efe?

²³ Ke therešo gore go tla ba le dilo tšeo o sa di kwešišego mathomong. Go nyakega boikokobetšo gore o kgopele thušo, eupša o se ke wa tlogela e le ka baka la go lewa ke dihlong. Jesu o ile a bolela gore ke mo gobotse go ba yo a ikokobeditšego go swana le ngwana yo monyenyane. (Mateo 18:2-4) Le gona, ka ge re tseba, bana ba botšiša dipotšišo tše dintši kudu. Modimo o nyaka gore o hwetše dikarabo. Beibele e reta ba bangwe bao ba bego ba fišegela go ithuta ka Modimo. Ba ile ba lekola ka tlhokomelo ka Mangwalong go kgonthišetša gore seo ba bego ba ithuta sona e be e le therešo.—Ditiro 17:11.

²⁴ Tsela e phalago tšohle ya go ithuta ka Jehofa ke go hlahloba Beibele. Ga e swane le puku le ge e le efe. Ka tsela efe? Kgaolo e latelago e tla ahla-ahla taba yeo.