Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

ITYOUGH I MÔM

Ka Ityesen i Nyi sha Kwagh u Aôndo I Lu I Mimi?

Ka Ityesen i Nyi sha Kwagh u Aôndo I Lu I Mimi?
  • Kwagh wou gba Aôndo ishima mimi je kpa?

  • Aôndo ngu nan jimi? Ngu a iti jee?

  • Or a fatyô u kporom hen a Aôndo je kpa?

1, 2. Er nan ve ashighe kpishi ka i doo u pinen mpini?

Í LU nahan ú ungwa er mbayev ka ve pinen mpin vee? Mbayev mba kiriki kpishi ka vea nguren henen iliam je tsô maa ve gba mi pinen akaa je. Ka i sase ve iyol, ve bon ashe ve kenger we sha ishi, tsô ve kôr pinen we mbampin, amba er, Er nan ve kwavaôndo ú lu kwer kwer nahana? Shin vea pine ér, Í er asan sha nyi kwagha? Shin, Ka an yange nan tese inyon u wan atsama? Alaghga ú nôngo wer ú na mlumun je, kpa ashighe agen a taver we. Ashighe agen yô, wea hen wer mlumun u ú ne la doo nan kpa, alaghga shi una umbur ve a umbur mpin ugen, tsô shi vea kôr a mi pinen we akaa agen: Ingin di yô er nan ve í lu nahana?

2 Kpa ka mbayev tseegh ve pin mbampin ga. Ka sea nguren wan ikyondo yô, kape mbampin kpa ka se zeren pinen je la. Se mba pin mbampin nahan sha u se fa gbenda u se kar, shi se fa ape kwaghbo á lu la se palegh, shin se fa ma kwagh, nahan ishima i̱ gba se shimi yô. Kpa ior mbagenev yô, ka ve gba va den u pinen mbampin tsô, hemban je yô mbampin mba ve hembe lun a inja cii la. Ka vea de a de u pinen akaa kuaa ga je kpa, ve de u keren mbamlumun sha mbampin mba ve pin la.

3. Er nan ve ior kpishi ve de pinen mbampin mba ve hembe lun a inja cii laa?

3 Gbidye ase kwar nenge mpin u í pin sha igbende takerada ne la, shin mbampin mba i pin ken ngeren u hiin ú la, shin mba i pin sha mhii u ityough ki takerada kin la. Ka amba a mpin angan nahan a hembe lun a inja u ú pine cii ye. Kpa, ior kpishi vôr de u keren mbamlumun sha mbampin mban. Ér nyi? Bibilo ngi a mbamlumun mba nan je kpa? Mbagenev hen ér mbamlumun mbara taver u kaven gande. Mbagenev di yô, ishima ka i nyian ve ér vea pine mbampin mban yô vea de a va a va ahenge, shin vea hee. Shi mbagenev di yô ka ve kure ikyaa a ishima ve ér guda u undun mbahemenev mba kwaghaôndo kua atica a ambaakaa ne, i̱ lu ve ve̱ masen pinen mbampin mban ye. We di ye?

4, 5. Ka amba a mpin er nyi nahan á hembe hangen se ken uma, man er nan ve i doo u se ker mbamlumun sha ve se zua a mi kaveraa kpeele?

4 Akperan nga ga, we kpa sar ú u ma ú zough a mbamlumun sha mbampin mba ve hembe lun a inja ken uma cii la kpee. Alaghga ashighe agen ka ú pine sha lanshima wer: ‘Awashima u uma jim yô kanyi? Uma yô ka un cii cii je ne shinii? Aôndo jim yô ngu nena?’ Doo u pinen mbampin mban, shi ka a inja u ú zer keren mbamlumun sha mi ú gba uwer ga, zan zan ú kar zuan a mbamlumun mba mimi, mba vea kuma ú yô. Yesu Kristu, ortesen u a ze iti tsung la, ngise kaa ér: “Sôn nen, á na ne; ker nen, né zua a mi; mande nen uwegh sha katsor á bugh ne.”—Mateu 7:7.

5 Aluer ú “ker” mbamlumun sha mbampin mba ve lu a inja tsung mban yô, we kpa ú va kav er mbamtsera ve lu ken kwagh keren wou la kpishi yô. (Anzaakaa 2:1-5) Ior mbagenev vea ôr nyityo kwagh igen kpa, fa wer mbamlumun mba jim, shi fa kpaa wer ú fatyô u zuan a ve kpaa—gadia mba ken Bibilo. Mbamlumun mbara taver gande u kaven ga. Kwagh u a hembe doon cii je yô, ka ve na or nan lu a ishimaverenkeghen shi ve na nan iember kpaa. Shi hegen je kpa vea na uma wou una hemba lun we a inja. Hiihii yô, de se time ase sha mpin u a hembe zan ior kpishi iyol ne.

KWAGH WASE GBA AÔNDO ISHIMA GA, SHI MHÔÔNOM KPA MA KER UN GAA?

6. Kanyi i̱ ne ve ior kpishi ve hen ér Aôndo we ikyo sha kwagh wase ga, shi kwagh gba un sha ican i orumace nan lu yan la kpaa ga?

6 Ior kpishi hen ér a na mlumun sha mpin ne ér een. Ka ve kaa ken ishima ve ér, ‘Luun er kwagh wase una gbe Aôndo ishima yô, mlu u tar ma a kaha kposo a mlu u ú lu hegen nahan ne gaa?’ Ka sea gema vegher ne i lu ityav mbi nôngon tseegh, sea gema vegher la i lu ijungwen man ican i yan tseegh. Shi se asange asange kpa, ka se gba angev, se ya ican, shin or u doon se ishima nan saa ku je kpaa. Kwagh ne na yô, ior kpishi mba ve pine ér, ‘Luun er kwagh a gbe Aôndo sha mkpeyol wase kua mbamzeyol asev yô, ma a yange akaa ne ga zee?’

7. (a) Mba tesen kwaghaôndo tsume a ior kpishi ve hen ér mhôônom ma ker Aôndo a or ga nena? (b) Bibilo tese ér nyi sha ameen a alaghga aa tser se la jimi?

7 U hemban gban kera je yô, ashighe agen mbatesen kwaghaôndo ka ve na ior ve hen ér mhôônom ma ker Aôndo a or ga cii. Inja nena? Aahe ka una er yô, ve kaa ér ka ishima i Aôndo. Inja na yô, mbatesen mban ka ve naan Aôndo ibo sha akaabo a á lu zan hemen la. Kpa mimi je Aôndo eren nahanaa? Bibilo tese ér nyi jimi? Yakobu 1:13 na mlumun nahan, ér: “Aluer á va mee ma or yô, nana̱ de kera kaan er ka Aôndo A meem ga, gadia á fatyô u meen Aôndo sha kwagh u ifer ga, man Un yô meen ma or ga.” Nahan mayange je iferkwagh i̱ i̱ kase ú i̱ we atô ne ka Aôndo a ne i̱ ga. (Yobu 34:10-12) Aôndo ka a de ér akaabo a̱ er, ka mimi. Kpa u or den ér kwagh a̱ er la kaha kposo a u nan kwagh eren, ka kwagh môm ga cii.

8, 9. (a) Ú tese ikyav i mkposo u or den ér iferkwagh i̱ za hemen man or nan ér kwaghbo a̱ er la nena? (b) Aluer se na Aôndo ibo ser ka un a de ve orumace nan lu eren akaabo sha ishima i nan yô, a lu sha mi ga nena?

8 U tesen ikyav yô, hen ase sha kwagh u ter u lun a dooshima u nan lu a wan a we ikyondo kpa a lu hen ya vea mbamaren mba nan her la. Aluer wan ne hembaato, kaa ér undun na ya una yem pe gen yô, ter na ne una yange un ga. Aluer wan ne za er dang yô, una gba ken kwaghbo. Nahan ka ter na la a ne ve kwagh a tser wan na ne yee? Mayange ga. (Luka 15:11-13) Kape Aôndo kpa í lu je la, a yange uumace u eren akaabo a ve soo u eren la ga, kpa ka un a ne mbamzeyol mba ieren ve i̱ ve a mi la ga. Nahan sha mimi yô, aluer or na Aôndo ibo ér ka un a ne ve orumace nan lu yan ican yô, a lu sha mi ga cii.

9 Ityôkyaa injaa ngi i í ne ve Aôndo a de ér orumace a̱ za sha gbenda u bo u u hange nan yum la yô. Er un a hembe kwaghfan cii, shi a lu Orgbanakaa u hembanagee cii yô, saa una pase se atôakyaa a a ne ve un er kwagh nahan la keng ga. Kpa, dooshima u Aôndo la na yô, a gba den den ga. Ú seer fan atôakyaa ne ken Ityough ki sha 11 kira. Kpa fa doo doo wer ka Aôndo a ne ve kwagh a tser se nahan ga. Kpa, gema ka un a ne ishimaverenkeghen i se va zua a mpever ye!—Yesaia 33:2.

10. Er nan ve se fatyô u nan jighjigh ser hanma kwagh u iferkwagh i̱ vihi cii Aôndo una sôrô?

10 Heela tseegh ga, Aôndo ka icighan je. (Yesaia 6:3) Inja na yô un ngu wang, ngu a ma acôghol iyol ga. Ma kwaghbo cuku tsô kpa ngu ken a na je ga. Nahan se fatyô u suur sha a na je hunden ishima. Kpa, uumace yô, se fatyô u ôron kwagh ve nahan ga, gadia ashighe agen ka ve vihi, ve kera lu jighilii ga. Mba ve ver ishima u eren kwagh sha mimi mbara je kpa ashighe kpishi ka ve lu a tahav mbu sôron kwagh u aferaior a vihi la ga. Kpa Aôndo ti yô hemba agee cii. Nahan una fatyô u sôron hanma kwagh u iferkwagh i̱ ve a mi sha orumace cii. Aôndo una hiin tom na yô, hen zum la una kar a iferkwagh kera cii gbem sha won!—Pasalmi 37:9-11.

AÔNDO KA UNA NENGE A̱ EREN SE AFERAKAA NAHAN, Í LU UN KEN ISHIMA NENA?

11. (a) Aôndo ka una nenge a̱ eren ifer nahan, i lu un ken ishima nena? (b) Ican i̱ ú lu yan la ngi Aôndo ken ishima nena?

11 Kpa hegen di ye, ishima ngi Aôndo ker sha kwagh u a lu zan hemen shin tar kua ken uma wou kpaa la nena? Hiihii yô, Bibilo kaa ér “kwagh u mimi doon” Aôndo ishima. (Pasalmi 37:28) Nahan a soo kwagh u a lu u shami la, shi ishima ze un iyol sha kwagh u a lu u shami ga la kpaa. Hanma ifer cii i vihi un ishima. Bibilo kaa ér yange kwaghbo iv shin tar sha ayange a tsuaa la yô, vihi Aôndo “ken ishima” kpishi. (Genese 6:5, 6) Nyian kpa Aôndo gema kposo ga. (Malaki 3:6) Hegen kpa kape ican i yan i̱ i̱ tser tar cii ne i̱ vihi un ishima je la. Shi Aôndo ka una nenge ior vea yaan ican nahan, i vihi un kpishi je. Bibilo kaa ér, “ka Un A lu koson ne ye.”—1 Peteru 5:7.

Bibilo tese ér ka Yehova a gbe sha man tar cii sha dooshima na ye

12, 13. (a) Er nan ve se lu a anza a dedoo amba er dooshima nahana, man dooshima ne na yô, se mba nengen tar nena? (b) Er nan ve ú fe wer Aôndo una er kwagh sha mbamzeyol mba ve lu sha tar ne kpee, a bunde ga?

12 Se er nan ve se fa ser mimi je vihi Aôndo u nengen ican i yana? Ka kwagh u una na ve se fa je ne. Bibilo tese ér í gba or sha ibeen i Aôndo. (Genese 1:26) Sha nahan yô se mba a anza a dedoo sha ci u Aôndo kpa ngu a anza a dedoo. U tesen ikyav yô, ka wea nenge mbaishôôv vea yaan ican nahan, ishima ka i̱ za ú iyol kpa? Aluer kwagh gba ú sha afer a a tser ior la yô, fa tsô wer kwagh la hemba kôron Aôndo iyol cii.

13 Kwagh u hemban ken uumace cii yô, ka er se lu a dooshima la. Ngula kpa tese ér se bee Aôndo. Bibilo tese ér “Aôndo ka dooshima je.” (1 Yohane 4:8) Se mba a dooshima sha ci u Aôndo vande ngun a dooshima. Dooshima wou la una na ú ú kar a ican i yan man ifer i̱ ú nengen a mi shin tar ne kera kpa? Luun er wea lu aa tahav mbu karen a akaa ne kera nahan, ma ú er nahan kpa? Ma ú er yum! Nahan fa wer kape Aôndo kpa una kar a ican i yan man ifer kera je la. Uityendezwa mba í ter ken mhii u takerada heen ne ka mnyamciem ma gbilinigh ga, shi ka ishimaveren i gbilinigh kpaa ga. Uityendezwa mba Aôndo a er la vea kure kpee a bunde ga! Kpa, cii man se na uityendezwa mban jighjigh yô, saa se seer fan kwagh u Aôndo shon u á er ve la.

AÔNDO SOO ÉR WE U̱ FA UN ER UN LU JIM LA

Ka wea soo wer or nana̱ fa ú nahan, ka ú ôr nan iti you gaa? Aôndo pase se iti na ken Bibilo

14. Iti i Aôndo ér nyi, man er nan ve i doo u se yilan í?

14 Aluer ú soo wer or nana̱ fa ú yô, kanyi kwagh nahan alaghga ú ere? Ú ôr or la iti you gaa? Aôndo yô ngu a iti kpa? Ukwaghaôndo kpishi mba kaan ér iti na ka “Aôndo,” shin ka “Ter,” kpa ka ati jim ne ga. Ka di atiatom tsô, di er “tor” man “pesiden” kpa i lu ititom nahan. Bibilo tese ér Aôndo ngu a atiatom ngee. “Aôndo” man “Ter” kpa ka atiatom agen tsô. Nahan cii kpa, Bibilo shi tese ér Aôndo ngu a iti na jim: Mba yer í ér Yehova. Yehova ôr kwagh ken Ekesodu 6:3 kaa ér, ka “Mo Aôndo Uhembanagee, kpa iti Yam i TER (ka Yehova je la) ne yô, ve fa ga.” Er iti la í fe lun ken Bibilo i ken zwa Tiv ga yô, bugh ken Ngeren u Seer u a lu sha peeji 195-197 u a lu ken takerada ne la tsô ú fa ityôkyaa í í ne ve kwagh a lu nahan yô. Sha mimi yô Bibilo mba ngise í nger sha ave la í nger iti i Aôndo ker kwa udubu imôngo je. Nahan Yehova soo ér we u̱ fa iti na, shi u̱ yilan í kpaa. Inja na yô, ngu pasen iyol na hen a we ken Bibilo.

15. Iti i Yehova la inja na ér nyi?

15 Aôndo ya iti i í lu sha inja kpishi je yô. Iti na i Yehova la, inja na yô ér Aôndo una fatyô u kuren nyityô ityendezwa i̱ a er cii, shi una kure hanma kwagh u a we ishima u eren cii. * Iti i Aôndo ngi kposo, ma iti igen i môm zulum sha í ga. Ka un tswen a ye iti ne ye. Nahan Yehova due kposo, ngu tseer tseer sha igbenda kpishi. Inja nena?

16, 17. Atiatom a Yehova a í nger heen ne tese se nyi: (a) “Uhembanagee”? (b) “Tor u akuraior cii”? (c) “Orgbanakaa”?

16 Pasalmi 83:18 ôr kwagh u Yehova kaa ér: Ka ‘We tseegh U lu Uhembansha’ ye. Shi, kape í lu Yehova un tswen i yer un ér “Uhembanagee” je la. Mpase 15:3 kaa ér: “We Ter, Aôndo, Uhembanagee, ityom You i vese, i kpiligh iyol kpaa. Igbenda You ka jighjigh man shi mimi kpaa, We, Tor u akuraior cii.” Ititom i “Uhembanagee” la tese se ér ka Yehova a hembe agee sha won cii ye. Ma tahav mbu genev môm kuma sha mbu nav ga; a hemba sha won un tswen. Shi ititom i “Tor u akuraior cii” la kpa shi umbur se ér Yehova due tseer tseer sha gbenda ugen kpaa. Ka un tswen yange gba je tsô lu zan zan shi a lu kpaa ye. Pasalmi 90:2 kaa ér: “Hii sha uicôronmbaashighev je zan zan gbem sha won, U ngu Aôndo.” Mhen la ta se ihindi iyol tsô, shin ka nahan ga?

17 Shi Yehova due kposo sha ci u ka un tswen a lu Orgbanakaa ye. Aluer se ôr Mpase 4:11 yô, í kaa her ér: “We, Ter Aôndo wase, U kuma u ngohol iengem man icivir man agee gadia U gba akaa cii man ka sha ishima You kpaa a lu, shi i gbe a kpaa ye.” Hanma kwagh u ú fe cii yô, ka Yehova Orgbanakaa a gbe un ve, a hingir u lun ye! Hii sha ujijingi mba shaav man asan a ka se nenge a mi sha kwavaôndo tugh a lu kpuun la je zan zan va ar sha atam a ikyon , man ishu í shin tyeku kua shin uifi la cica cii.

Ú FATYÔ U LUN IKYUA A YEHOVA KPA?

18. Er nan ve ior mbagenev ka ve hen ér mayange vea tsa a kporom hen Aôndo ga, kpa Bibilo gema kaa ér nyi?

18 Ior mbagenev ka vea ôr aeren a tan hindi iyol a Yehova la nahan, mciem ma ta ve iyol; ve gba cian ér mlu u Yehova la hemba u ve yem ca gande, nahan aluer vea nôngo nan je kpa, vea kôr cio u kporom ikyua a Aôndo u a lu sha tseng yum la ga. Kpa mhen la ka u shami? Bibilo tese kwagh ugen kposo je. I̱ ôr kwagh u Yehova i̱ kaa ér: Un ngu “ica a hanmô wase ga” cii. (Aerenakaa 17:27) Shi Bibilo taver se ishima kaa ér: “Kporom nen hen Aôndo, Un kpaa, Una kporom her a ven.”—Yakobu 4:8.

19. (a) Se hii u kporom hen Aôndo nena, man se zua a nyi mtseraa? (b) Ka aeren a Aôndo a nyi a hembe doon we ciili?

19 Ú kporom hen Aôndo nena? Hiihii yô, za hemen a kwagh u ú lu eren zan a mi ave hegen ne—kwagh u Aôndo u ú lu henen ne. Yesu kaa ér: “Uma u tsôron yô, ka u ve̱ fa U, We Aôndo u mimi tswen, man shi Un u U tindi la, ka Yesu Kristu.” (Yohane 17:3) Man kape í lu je la, Bibilo tese ér aluer or hen fa Yehova man Yesu yô, nana zua a “uma u tsôron”! Er í vande ôron heen nahan, “Aôndo ka dooshima je.” (1 Yohane 4:16) Shi Yehova ngu a aeren agen a doon, a saren kpishi kpaa. U tesen ikyav yô, Bibilo kaa ér Yehova ka “Aôndo u mgboughon a mhôônom ma zungwen kua mrumun u sha mhôôn, u wan ishima man u lun a erdoo man mimi wuee je.” (Ekesodu 34:6) Shi a “kegh iyol u den kwaghbo.” (Pasalmi 86:5) Aôndo we ishima kpaa. (2 Peteru 3:9) Shi eren erdoo ken ityom na cii. (Pasalmi 145:17) Ú nguren ôron Bibilo seer yô, ú kav igbenda kposo kposo i aeren a Yehova a doon tsung ne a due tseer tseer yô.

20-22. (a) Er se nengen a Aôndo ga nahan, ngula yange se u kporom ikyua a na shinii? Ta iwanger. (b) Alaghga ior mbagenev vea lu puusu vendan a we ér u̱ de u eren nyi, kpa ú de ga sha ci u nyi?

20 Ka mimi, ú fatyô u nengen a Aôndo ga, gadia un ka jijingi je. (Yohane 1:18; 4:24; 1 Timoteu 1:17) Nahan kpa, ú fatyô u henen ken Bibilo, nahan fan un kpôô kpôô er or ka nan fa or nahan. Er orpasalmi ngise ôr nahan, we kpa ú “nenge mkomashe u TER” je. (Pasalmi 27:4; Mbaromanu 1:20) Er ú lu fan kwagh u Yehova seer la, una kera lu ú ken ishima mii mii ga, ú fa wer ngu kpôô kpôô, shi ú hemba zuan a atôakyaa a aa na una seer doon we ishima, shi ú hemba kporom ikyua a na kpaa yô.

Dooshima u ter ka nan lu a mi sha ônov mba nan la tese ikyav i dooshima u hemban cii u Ter wase u sha a lu a mi sha a vese la

21 Tegh tegh tsô ú kav ityôkyaa í í ne ve Bibilo i̱ kaa ér se̱ tôô Yehova ser ka Ter wase la. (Mateu 6:9) Ú ngu wer ka er í lu un a ne se uma nahan tseegh ga, kpa a soo ér i̱ kpe se iyol ken uma wase vindi vindi—di er kwagh u hanma ter u lun a dooshima kpa ka nan tôm sha ônov mba nan nahan. (Pasalmi 36:9) Shi Bibilo tese kpaa ér uumace vea fatyô u yan ijende a Yehova. (Yakobu 2:23) Time sha mi tsô ú nenge—we kpa ú fatyô u yan ijende a Un shon u a gbe sha man tar cii la!

22 Er ú lu henen Bibilo nahan, alaghga ior mbagenev vea lu tan we icin, vendan a we puusu puusu ér u̱ de kwagh u ú lu henen la, man vea lu ôron kwagh ne a ishima ve i môm je. Alaghga ishima ia lu nyian ve ér adooga tsô ú va venda akaa a ú vande nan á jighjigh la. Kpa mayange de deen wer or môm nana̱ yange ú u kôron ijende a un u a lu ijende i hemban cii ne ga.

23, 24. (a) Er nan ve i doo u ú zer pinen mbampin sha kwagh u ú lu henen nee? (b) Kanyi kwagh se lu timen shami ken ityough ki kia dondo laa?

23 Sha mimi yô alaghga sha hiihii la á taver we u kaven akaa agen. Aluer ú hide a iyol ijime ga yô, a taver we u pinen iwasen, kpa mayange de cie ashe deen pinen wer i̱ ta ú iwanger ga. Yesu kaa ér doo u se hide a iyol ijime, se lu er wanye u kiriki nahan. (Mateu 18:2-4) Man er se vande lanen a lan ga nahan, mbayev ka ve pine mbampin je, ishar i de. Aôndo soo ér we kpa u̱ zua a mbamlumun sha mbampin ou. Bibilo wuese mbagenev mba ngise sase ve iyol u henen fan kwagh u Aôndo yô. Yange ve kundu ishima ve time ken Icighanruamabera sha u vea fa shin akaa a í lu tesen ve la aa lu mimi yô.—Aerenakaa 17:11.

24 Gbenda u ú hembe doon u henen fan kwagh u Yehova yô, ka u timen ken Bibilo. I̱ ngi kposo a hanma takerada ugen cii. Sha nyi gbenda? Ka kwagh u a time shami ken ityough ki ki dondo kin je la.

^ par. 15 Í seer tan iwanger sha kwagh u iti i Aôndo í til sha mi la, kua myer u í kpaa ken Ngeren u Seer u a lu sha peeji 195-197 la.