1, 2. (a) Mɛni he je nɔmlɔ ngua ko biɛ kɛkɛ nɛ o le ɔ tsɔɔ we kaa o le lɛ nitsɛnitsɛ ɔ? (b) Mɛni susumihi ekpaekpa nihi hɛɛ ngɛ Yesu he?

NIHI fuu ngɛ je ɔ mi nɛ a he biɛ. A le a kpɛti ni komɛ saminya ngɛ kpokpa loo ma nɛ a ngɛ mi ɔ mi. Ni komɛ hu ngɛ nɛ a le mɛ ngɛ je ɔ mi tsuo. Se kɛ̃ ɔ, nɔmlɔ ngua ko biɛ kɛkɛ nɛ o le ɔ tsɔɔ we kaa o le nɔ ɔ nitsɛnitsɛ. E tsɔɔ we hu kaa o le e he nɔ́ tsuaa nɔ́ kɛ nɔmlɔ tutuutu nɛ e ji.

² E ngɛ mi kaa Yesu Kristo ba hi si ngɛ zugba nɛ ɔ nɔ maa pee jeha 2,000 ji nɛ ɔ mohu, se nihi nɛ a ngɛ je ɔ mi he tsuaa he nu e he sane hyɛ. Se kɛ̃ ɔ, nihi babauu li nɔ tutuutu nɛ Yesu ji. Ni komɛ deɔ ke e ji nɔmlɔ kpakpa kɛkɛ. Ni komɛ hu deɔ ke gbalɔ kɛkɛ ji lɛ. Nɛ ni kpahi hu deɔ ke Yesu ji Mawu, nɛ lɔ ɔ he ɔ, e sa kaa a ja lɛ. Se anɛ e sa kaa a ja lɛ lo?

3. Mɛni he je e he hia kaa o le Yehowa Mawu kɛ Yesu Kristo ɔ?

³ E he hia nɛ o le anɔkuale nɛ kɔɔ Yesu he ɔ. Mɛni he je? Ejakaa Baiblo ɔ de ke: ‘Ke a na le kaa mo ji anɔkuale Mawu ɔ, nɛ a le Yesu Kristo, nɔ nɛ o tsɔ ɔ, a ma ná neneene wami.’ (Yohane 17:3) Niinɛ, Yehowa Mawu kɛ Yesu Kristo nɛ o maa le mɛ saminya a ma ha nɛ o ná neneene wami ngɛ paradeiso zugba a nɔ. (Yohane 14:6) Jehanɛ hu, Yesu pee nɔ hyɛmi nɔ́ nɛ se  be ngɛ bɔ nɛ e sa kaa waa ba wa je mi ha kɛ bɔ nɛ a kɛ ni kpahi hii si ha a he. (Yohane 13:34, 35) Wa kase anɔkuale nɛ kɔɔ Mawu he ɔ ngɛ womi nɛ ɔ kekle yi ɔ mi. Amlɔ nɛ ɔ, wa maa kase nɔ́ tutuutu nɛ Baiblo ɔ tsɔɔ ngɛ Yesu Kristo he.

4. Mɛni ji sablaihi nɛ ji “Mesia” kɛ “Kristo” ɔ sisi?

⁴ Baiblo ɔ gba Mesia loo Kristo ɔ nɛ Mawu maa tsɔ kɛ ba a he sane ngɔ fɔ si momoomo loko a fɔ Yesu. Sablaihi nɛ ji “Mesia” (Hebri gbi) kɛ  “Kristo” (Hela gbi) tsuo sisi ji “Nɔ Nɛ A Pɔ Lɛ Nu.” Nu nɛ a maa pɔ Nɔ nɛ a wo e he si ɔ, tsɔɔ kaa Mawu ma ha lɛ blɔ nya nɛ ngɛ slɔɔto ko. Pee se ɔ, wa maa kase bɔ nɛ Mawu maa gu Mesia blɔ nya ní tsumi nɛ he hia a nɔ kɛ ha e si womi ɔmɛ nɛ ba mi ɔ he ní babauu ngɛ womi nɛ ɔ yi komɛ a mi. Wa maa kase jɔɔmihi nɛ wa ma ná kɛ je Yesu ngɔ amlɔ nɛ ɔ po hu he ní. Se loko a ma fɔ Yesu ɔ, nɔ́ jemi ko be he kaa, nihi fuu bi ke, ‘Mɛnɔ lɛ ma ba pee Mesia a?’

5. Mɛnɔ Yesu kaseli ɔmɛ he ye nitsɛnitsɛ kaa e ji?

⁵ Ngɛ kekle Kristofo ɔmɛ a be ɔ mi ɔ, Yesu kaseli ɔmɛ he ye nitsɛnitsɛ kaa Yesu ji Mesia nɛ a wo e he si ɔ nɛ. (Yohane 1:41) Yesu kaseli ɔmɛ a kpɛti nɔ kake nɛ a tsɛɛ lɛ ke Simon Petro ɔ de Yesu ke: “Mo ji Kristo ɔ” nɛ. (Mateo 16:16) Se kɛ Yesu kaseli ɔmɛ plɛ kɛ ná nɔ mi mami kaa Yesu tutuutu ji Mesia nɛ a wo e he si ɔ kɛɛ? Nɛ mɛni blɔ nɔ wɔ hu wa maa gu kɛ ná nɔ mi mami?

6. Mo ha nɔ hyɛmi nɔ́ kɛ tsɔɔ bɔ nɛ Yehowa ye bua anɔkualetsɛmɛ nɛ a kɛ yo Mesia a ha.

⁶ Mawu gbali nɛ hi si loko a fɔ Yesu ɔ gba sanehi fuu kɛ kɔ Mesia a he. Sane nɛ ɔmɛ maa ye bua nihi konɛ a nyɛ nɛ a yo lɛ. Wa ma nyɛ maa pee enɛ ɔ he nɔ hyɛmi nɔ́ kikɛ: Ngɔɔ lɛ kaa a tsɔ mo ke o ya kpee nubwɔ ko nɛ o nɛ́ lɛ hyɛ ngɛ lɔle, loo tlee, loo kɔɔhiɔ mi lɛ da he. Ke nɔ ko de mo nɔ́ ko bɔɔ ngɛ nubwɔ ɔ he ɔ, anɛ e be mo ye buae konɛ o le e mi tso lo? Jã kɛ̃ nɛ Yehowa gu e gbali ɔmɛ a nɔ nɛ e tsɔɔ wɔ níhi nɛ Mesia a ma ba tsu, kɛ nɔ́ nɛ maa ba e nɔ ɔ fitsofitso. Gbami babauu nɛ ɔmɛ a mi bami maa ye bua anɔkualetsɛmɛ konɛ a yo Mesia a heii.

7. Mɛni gbamihi enyɔ ba mi ngɛ Yesu blɔ fa mi?

⁷ Mo susu nɔ hyɛmi níhi enyɔ pɛ a he nɛ o hyɛ. Kekleekle ɔ, gbalɔ Mika gba jeha 700 kɛ fɔ si kaa a ma  fɔ Nɔ nɛ a wo e he si ɔ ngɛ Betlehem, nɛ ji Yuda ma nyafii ko mi. (Mika 5:2) Jije tutuutu a fɔ Yesu ngɛ? Ngɛ jamɛ a ma a mi! (Mateo 2:1, 3-9) Enyɔne hu ji kaa a gba jeha lafa komɛ kɛ sɛ hlami ngɛ Daniel 9:25 kɛ tsɔɔ jeha pɔtɛɛ nɛ Mesia a maa ba. Gbami ɔ tsɔɔ kaa Mesia a maa ba ngɛ jeha 29 ɔ mi. * Gbami nɛ ɔmɛ kɛ ekpahi hu nɛ ba mi ɔ tsɔɔ kaa Yesu ji Mesia nɛ a wo e he si ɔ nɛ.

8, 9. Benɛ a baptisi Yesu ɔ, mɛni odase yemi nɛ́ tsɔɔ kaa Yesu ji Mesia a lɛ mi tɛ̃ heii?

⁸ Odase yemi kpa hu nɛ tsɔɔ kaa Yesu ji Mesia a ba pee heii ngɛ jeha 29 ɔ nyagbe ɔ mi. Jeha nɛ ɔ mi nɛ Yesu ya Yohane Baptisilɔ ɔ ngɔ konɛ e baptisi lɛ ngɛ Yordan Pa a mi ɔ nɛ. Yehowa wo Yohane si kaa e ma ha lɛ okadi nɛ e kɛ ma yo Mesia a. Yohane na okadi ɔ benɛ e baptisi Yesu ɔ. Baiblo ɔ de ke: ‘Benɛ a baptisi Yesu ɔ, e je kpo amlɔ kɛ je pa a mi. A bli hiɔwe nya ha lɛ, nɛ e na Mawu mumi ɔ nɛ ngɛ si kplee kaa lahuɛ nɛ ma e nɔ mami. Kɛkɛ nɛ gbi ko je hiɔwe de ke, “Imi nitsɛ ye Bi nɛ i suɔ ji nɛ ɔ nɛ! Ee, i ngɛ e he bua jɔmi saminya.”’ (Mateo 3:16, 17) Benɛ Yohane na nɔ́ nɛ ɔ, e ji he atsinyɛ kulaa kaa Yesu ji nɔ nɛ Mawu tsɔ ɔ nɛ. (Yohane 1:32-34) Kɛ je jamɛ a ligbi ɔ nɛ a ngɔ Mawu mumi ɔ, loo Mawu ní tsumi he wami ɔ kɛ pɔ Yesu nu ɔ, e ba plɛ Mesia, loo Kristo, nɛ ji nɔ nɛ a hla lɛ kaa Nya Dalɔ kɛ Matsɛ.—Yesaya 55:4.

⁹ Baiblo gbamihi nɛ ba mi, kɛ odase nɛ Yehowa Mawu nitsɛ hu ye ɔ tsɔɔ heii kaa, Yesu ji Mesia nɛ a wo e he si ɔ nɛ. Se Baiblo ɔ ha sane bimihi enyɔ komɛ nɛ a he hia nɛ kɔ Yesu Kristo he ɔ heto: Jije Yesu je kɛ ba, nɛ mɛni nɔmlɔ e ji?

10. Mɛni Baiblo ɔ tsɔɔ ngɛ Yesu si himi loko e ba zugba a nɔ ɔ he?

¹⁰ Baiblo ɔ tsɔɔ kaa Yesu hi hiɔwe loko e ba zugba a nɔ. Mika gba kaa a ma fɔ Mesia a ngɛ Betlehem, nɛ e de hu ke Yesu ngɛ “kɛ je blema be ɔ mi tɔɔ.” (Mika 5:2) Yesu nitsɛ hu de si abɔ kaa e hi hiɔwe loko a ba fɔ lɛ kaa adesa. (Kane Yohane 3:13; 6:38, 62; 17:4, 5) Yesu kɛ Yehowa ná huɛ bɔmi nɛ ngɛ slɔɔto, benɛ e ji mumi mi adebɔ ngɛ hiɔwe ɔ.

11. Mɛni Baiblo ɔ de nɛ́ tsɔɔ kaa Yesu ji Yehowa Bi nɛ e kplɛɛ we e he nɔ́ kulaa?

¹¹ Yesu ji Yehowa Bi nɛ e kplɛɛ we e he nɔ́ kulaa. Nɛ e sa jã hulɔ. Ejakaa a tsɛɛ lɛ “nibɔ níhi tsuo a kpɛti tɛte,” akɛnɛ lɛ ji Mawu kekleekle adebɔ ɔ he je. * (Kolose Bi 1:15) Bi nɛ ɔ ngɛ slɔɔto ngɛ blɔ kpa ko hu nɔ. Lɛ ji Mawu “Bi kake” ɔ nɛ. (Yohane 3:16) Enɛ ɔ tsɔɔ kaa Yesu pɛ ji nɔ nɛ Mawu bɔ lɛ tɛ̃ɛ. Nɛ Yesu pɛ hu ji nɔ nɛ Mawu gu e nɔ kɛ bɔ ní kpahi tsuo. (Kolose Bi 1:16) Jehanɛ hu, a tsɛɛ Yesu ke “Munyu ɔ.” (Yohane 1:14) Enɛ ɔ tsɔɔ kaa lɛ ji Mawu munyu nya jelɔ. Nɔ́ jemi ko be he kaa, e ngɔɔ sɛ gbi kɛ famihi kɛ jee Tsɛ ɔ ngɔ kɛ haa hiɔwe bɔfohi kɛ adesahi.

12. Kɛ wa peeɔ kɛ leɔ kaa Mawu Bitɛte ɔ kɛ Mawu sɔɛ kɛɛ?

¹² Anɛ Bitɛte ɔ kɛ Mawu sɔ kaa bɔ nɛ ni komɛ susuɔ lo? Pi jã nɛ Baiblo ɔ tsɔɔ. Kaa bɔ nɛ wa na ngɛ kuku nɛ sɛ hlami ɔ mi ɔ, a bɔ Bi ɔ. Ke jã lɛɛ e ngɛ heii kaa, Bi ɔ ngɛ sisije, se Yehowa Mawu be sisije loo nyagbe. (La 90:2) Bi kake nɛ ɔ susuu we he hyɛ po kaa e kɛ e Tsɛ ɔ sɔ. Baiblo ɔ tsɔɔ mi heii kaa Tsɛ ɔ kle pe Bi ɔ.  (Kane Yohane 14:28; 1 Korinto Bi 11:3) Yehowa pɛ ji “Mawu Ope.” (1 Mose 17:1) Lɔ ɔ he ɔ, nɔ ko kɛ lɛ sɔɛ. *

13. Ke Baiblo ɔ de ke Mawu Bi ɔ ji “Mawu nɛ a nɛ́ lɛ ɔ subai” ɔ, mɛni ji e sisi?

¹³ Yehowa kɛ e Bitɛte ɔ ná huɛ bɔmi nɛ ngɛ gbagbanii jeha ayɔ akpehi abɔ loko abɔ hiɔwe kɛ e mi dodoe ɔmɛ kɛ zugba a. A suɔ a sibi saminya! (Yohane 3:35; 14:31) Mawu Bi nɛ e suɔ lɛ saminya nɛ ɔ ngɛ kaa e Tsɛ ɔ pɛpɛɛpɛ. Enɛ ɔ he je nɛ Baiblo ɔ tsɛɛ Bi ɔ ke, “Mawu nɛ a nɛ́ lɛ ɔ subai” ɔ nɛ. (Kolose Bi 1:15) Niinɛ, Mawu Bi nɛ ɔ su kɛ bɔ nɛ e ngɛ ha a ngɛ kaa e Tsɛ ɔ pɛpɛɛpɛ, kaa bɔ nɛ adesa bi ko hu nyɛɛ jee e tsɛ ngɛ blɔhi fuu a nɔ ɔ.

14. Mɛni blɔ nɔ a gu kɛ fɔ Yehowa Bi kake ɔ kaa adesa?

¹⁴ Yehowa Bi kake ɔ ngɔ e he kɛ ha faa, nɛ e je hiɔwe kɛ ba hi si kaa adesa ngɛ zugba nɛ ɔ nɔ. Se eko ɔ, o ma bi ke, ‘Mɛni blɔ nɔ a gu kɛ fɔ mumi mi adebɔ nɔ́ kaa adesa?’ Yehowa gu nyakpɛ blɔ nɔ nɛ e kɛ pee enɛ ɔ. E je e Bitɛte ɔ wami kɛ je hiɔwe kɛ ba wo Yuda no yomiyo ko nɛ a tsɛɛ lɛ Maria a fɔmi kotoku mi. Adesa tsɛ ko he be mi. Lɔ ɔ he ɔ, Maria fɔ binyumu nɛ ye mluku, nɛ e wo lɛ biɛ ke Yesu.—Luka 1:30-35.

15. Mɛni he je wa ma nyɛ ma de kaa kɛ gu Yesu nɔ ɔ, wa ba leɔ Yehowa saminya a?

¹⁵ Munyuhi nɛ Yesu tu, kɛ níhi nɛ e pee benɛ e ngɛ zugba a nɔ ɔ yeɔ bua wɔ konɛ waa le lɛ saminya. Nɔ́ nɛ pe enɛ ɔ ji kaa, kɛ gu Yesu nɔ ɔ, wa leɔ Yehowa saminya. Mɛni he je wa ma nyɛ ma de jã? Mo kai kaa Bi nɛ ɔ hɛɛ e Tsɛ ɔ su pɛpɛɛpɛ. Lɔ ɔ he je nɛ Yesu de e kaseli  ɔmɛ a kpɛti nɔ kake ke: “Nɔ tsuaa nɔ nɛ na mi ɔ, e na Tsɛ ɔ” nɛ. (Yohane 14:9) Baiblo ɔ mi womihi eywiɛ nɛ a tsɛɛ ke Sane Kpakpa a, nɛ ji Mateo, Marko, Luka, kɛ Yohane ɔ de wɔ níhi fuu kɛ kɔ Yesu Kristo si himi, e ní tsumi, kɛ e suhi a he.

16. Mɛni ji sɛ gbi pɔtɛɛ nɛ Yesu fiɛɛ, nɛ mɛnɔ ngɔ e ní tsɔɔmi ɔ je?

¹⁶ A le Yesu saminya kaa “Tsɔɔlɔ.” (Yohane 1:38; 13:13) Mɛni he ní e tsɔɔ? Sɛ gbi pɔtɛɛ nɛ e fiɛɛ ji “Matsɛ Yemi ɔ he sane kpakpa a.” Matsɛ Yemi nɛ ɔ ji Mawu Matsɛ Yemi, aloo hiɔwe nɔ yemi nɛ ma ba ye zugba a nɔ. E maa ngɔ neneene jɔɔmihi kɛ ba ha adesahi nɛ peeɔ tue bumi. (Mateo 4:23) Mɛnɔ ngɔ sɛ gbi ɔ je? Yesu nitsɛ de ke: “Nɔ́ nɛ i ngɛ nyɛ tsɔɔe ɔ ji imi nitsɛ ye yi mi; nɔ nɛ tsɔ mi ɔ nɛ ngɔ ha mi.” Lɛ ji Yehowa. (Yohane 7:16) Yesu le kaa e Tsɛ ɔ suɔ kaa nimli nɛ a nu Matsɛ Yemi ɔ he sane kpakpa a. Wa maa kase Mawu Matsɛ Yemi ɔ kɛ nɔ́ nɛ e ma ba tsu ɔ he ní fuu ngɛ Yi 8 ɔ mi.

17. Jije Yesu tsɔɔ ní ngɛ, nɛ mɛni he je e gbo dengme kɛ tsɔɔ nihi ní ɔ?

¹⁷ Jije Yesu tsɔɔ ní ngɛ? He tsuaa he nɛ e na nihi ngɛ. Ngmɔ si jio, ma mi jio, kɔpehi a mi jio, jua nɔ jio, nihi a wehi a mi jio ɔ, e tsɔɔ nihi ní. Yesu hyɛ we ni ɔmɛ blɔ kaa a ba e ngɔ. Lɛ nitsɛ e ya ni ɔmɛ a ngɔ. (Marko 6:56; Luka 19:5, 6) Mɛni he je Yesu gbo dengme nɛ e ngɔ e be babauu kɛ fiɛɛ, nɛ e tsɔɔ ní ɔ? Ejakaa Mawu suɔ kaa e pee jã. Yesu peeɔ e Tsɛ ɔ suɔmi nya ní be tsuaa be. (Yohane 8:28, 29) Se e fiɛɛ ngɛ yi mi tomi kpa ko hu he je. E mi mi sãa lɛ ngɛ nimli babauu nɛ baa e ngɔ ɔ a he. (Kane Mateo 9:35, 36.) Jami hɛ mi nyɛɛli nɛ jinɛ e sa kaa á tsɔɔ ni ɔmɛ Mawu he anɔkuale kɛ e yi mi tomi ɔ kua mɛ. Yesu le bɔ nɛ e he hia ha kaa nimli nɛ ɔmɛ nɛ́ a nu Matsɛ Yemi ɔ he sɛ gbi ɔ.

18. Te Yesu suhi nɛ mwɔ o hɛ wawɛɛ nɛɛ?

 ¹⁸ Yesu ngɛ suɔmi, nɛ e susuɔ ni kpahi a he. E ji nɔmlɔ nɛ nihi nyɛɔ suu e he, nɛ e mi mi jɔ hulɔ. Jokuɛwi po nyɛ nɛ a su e he. (Marko 10:13-16) Yesu hlɛ nɔ mi. E nyɛ ju kɛ fɔ̃ ní peepee, kɛ nɔ sisimi. (Mateo 21:12, 13) E ngɛ mi kaa ngɛ jamɛ a be ɔ mi ɔ, nihi bui yihi, nɛ a tsiɔ a nya ngɛ he blɔhi fuu a he mohu lɛɛ, se Yesu ngɔ bumi kɛ ha yihi. (Yohane 4:9, 27) Ngɛ anɔkuale mi ɔ, Yesu baa e he si nitsɛ. Be ko po ɔ, e tsu sɔmɔli a ní tsumi ko, nɛ ji kaa, e fɔ e kaseli ɔmɛ a nane he ha mɛ.

19. Mɛni nɔ hyɛmi nɔ́ tsɔɔ kaa Yesu suɔ kaa e tsu nihi a hiami níhi a he ní ha mɛ?

¹⁹ Yesu suɔ kaa e pee nihi a hiami níhi ha mɛ. Enɛ ɔ je kpo heii benɛ Mawu mumi ɔ ha Yesu tsa nihi ɔ. (Mateo 14:14) Nɔ hyɛmi nɔ́ ko ji kaa, nyumu kpititsɛ ko ba Yesu ngɔ nɛ e ba de lɛ ke: ‘Ke o suɔ ɔ, o ma nyɛ ma ha ye he nɛ tsɔ.’ Yesu nu kpititsɛ ɔ piimi ɔ he ha  lɛ. Nɛ e ní pee lɛ mɔbɔ. Kɛkɛ nɛ Yesu kpa e nine mi nɛ e ta kpititsɛ ɔ he, nɛ e de ke: “I suɔ! O he nɛ tsɔ!” Amlɔ nɔuu nɛ hiɔtsɛ ɔ ná he wami! (Marko 1:40-42) Anɛ o ma nyɛ maa pee bɔ nɛ nyumu ɔ bua jɔ ha a he foni ngɛ o juɛmi mi lo?

20, 21. Yesu pee anɔkuale yemi ha Mawu he nɔ hyɛmi nɔ́ ngɛ mɛni blɔ nɔ?

²⁰ Yesu pee anɔkuale yemi ha Mawu he nɔ hyɛmi nɔ́ kpakpa. Ngɛ si temi kɛ womi kɛ nɔ́ nami slɔɔtohi nɛ e kɛ kpe ɔ tsuo se ɔ, e ye e hiɔwe Tsɛ ɔ anɔkuale kɛ pi si. Yesu da kahi nɛ Satan ngɔ kɛ ba e nɔ ɔ nya. (Mateo 4:1-11) Be ko po ɔ, Yesu nitsɛ e weku li nɛ he we lɛ yi ɔ de ke “e yi mi ngɛ puɛe.” (Marko 3:21) Se Yesu ha we nɛ a puɛ e juɛmi; e ya nɔ nɛ e tsu Mawu ní tsumi ɔ. E ngɛ mi kaa nihi jɛ Yesu, nɛ a wa lɛ yi mi mohu, se  kɛ̃ ɔ, e ye e he nɔ, nɛ e pee we mɛ nɔ́ yayami ko.—1 Petro 2:21-23.

²¹ Yesu ye anɔkuale kɛ ya su gbenɔ mi. E he nyɛli ɔmɛ pii lɛ, nɛ e na nɔ́ ngɛ a dɛ mi hluu kɛ ya si benɛ e gbo. (Kane Filipi Bi 2:8.) Mo susu amanehlu mi nɛ e gblee ngɛ nyagbe ligbi nɛ e hi si kaa adesa a he nɛ o hyɛ. A nu lɛ, nihi ye e he lakpa odase, kojoli nɛ yi anɔkuale bu lɛ fɔ, yakayaka nimli ye e he fɛu, nɛ ta buli wa lɛ yi mi. A ka lɛ kɛ wo sɛumi tso he, nɛ benɛ e ma gbo ɔ, e kpa ngmlaa kɛ de ke: “A gbe nya!” (Yohane 19:30) Se ligbi nɛ ji etɛne ɔ, e hiɔwe Tsɛ ɔ tle lɛ si kɛ ba wami mi ekohu kaa mumi mi adebɔ. (1 Petro 3:18) Otsi bɔɔ se ɔ, e kpale kɛ ho hiɔwe ya. Nɛ “e ya hi si ngɛ Mawu hiɔ nɔ,” nɛ e mlɛ kɛ ya su benɛ a wo lɛ matsɛ.—Hebri Bi 10:12, 13.

22. Anɔkuale nɛ Yesu ye kɛ ya su gbenɔ mi ɔ bli mɛni blɔ ha wɔ?

²² Mɛni blɔ anɔkuale nɛ Yesu ye kɛ ya su gbenɔ mi ɔ bli ha wɔ? Yesu gbenɔ ɔ bli blɔ ha wɔ konɛ wa ná neneene wami ngɛ paradeiso zugba a nɔ, kaa bɔ nɛ Yehowa sisije yi mi tomi ɔ ji ɔ. Wa ma susu bɔ nɛ Yesu gbenɔ ɔ tsu enɛ ɔ he ní ha a he ngɛ yi nɛ nyɛɛ se ɔ mi.