Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

ŠESTO POGLAVJE

Kje so mrtvi?

Kje so mrtvi?
  • Kaj se zgodi z nami, ko umremo?

  • Zakaj umremo?

  • Ali bi bilo tolažilno poznati resnico o smrti?

1.–3. Katera vprašanja si ljudje zastavljajo glede smrti in kako nanje odgovarjajo različne religije?

LJUDJE o teh vprašanjih premišljujejo že tisočletja. To so pomembna vprašanja. Ne glede na to, kdo smo in kje živimo, se odgovori nanje tičejo vsakega od nas.

2 V prejšnjem poglavju smo pregledovali, kako je odkupna žrtev Jezusa Kristusa ljudem odprla pot do večnega življenja. Spoznali smo tudi, da Sveto pismo napoveduje čas, ko »smrti ne bo več«. (Razodetje 21:4) Do takrat pa vsi umiramo. »Živi se zavedajo, da bodo umrli,« je rekel modri kralj Salomon. (Pridigar 9:5) Radi bi živeli kar se da dolgo. Kljub temu pa premišljujemo o tem, kaj se bo z nami zgodilo, ko bomo umrli.

3 Kadar nam smrt vzame naše ljubljene, žalujemo. Morda se sprašujemo: »Kaj se z njimi dogaja? Ali trpijo? Ali nas varujejo? Jim lahko pomagamo? Ali jih bomo še kdaj videli?« Svetovne religije na ta vprašanja različno odgovarjajo. Nekatere učijo, da gredo dobri ljudje v nebesa, slabi pa se cvrejo v kraju muk. Druge religije učijo, da ljudje ob smrti odidejo v duhovno področje, kjer so potem skupaj s svojimi predniki. Spet tretje učijo, da gredo mrtvi v podzemlje, kjer jih čaka sodba, zatem pa se reinkarnirajo oziroma ponovno rodijo v drugem telesu.

4. Katera temeljna zamisel glede smrti je skupna mnogim religijam?

4 Vsi ti verski nauki temeljijo na skupni zamisli – da del človeka živi še potem, ko je telo že mrtvo. Skoraj vse religije, pretekle in sedanje, učijo, da na neki način živimo večno in smo ob tem zmožni videti, slišati in razmišljati. Toda ali je to sploh mogoče? Naši čuti in misli so povezani z delovanjem naših možganov. Ob smrti pa možgani nehajo delovati. Naši spomini, občutki in čuti ne delujejo neodvisno še naprej na kak nerazumljiv način. Ne preživijo propada naših možganov.

KAJ SE OB SMRTI V RESNICI ZGODI?

5., 6. Kaj Sveto pismo uči o stanju mrtvih?

5 To, kaj se zgodi ob smrti, za Jehova, stvarnika možganov, ni nikakršna skrivnost. On pozna resnico glede tega in v svoji Besedi, Svetem pismu, pojasnjuje, v kakšnem stanju so mrtvi. Sveto pismo jasno uči naslednje: Ko človek umre, preneha obstajati. Smrt je nasprotje življenja. Mrtvi ne vidijo, ne slišijo in ne razmišljajo. Prav noben del našega telesa ne živi še potem, ko je telo že mrtvo. Ljudje nimamo neumrljive duše ali duha. *

Kam je odšel plamen?

6 Zatem ko je Salomon izjavil, da se živi zavedajo, da bodo umrli, je napisal: »Mrtvi pa se ne zavedajo ničesar.« To temeljno resnico je nato še podrobneje pojasnil, ko je rekel, da mrtvi ne morejo niti ljubiti niti sovražiti in da v grobu »ni ne dela, ne načrtovanja, ne znanja, ne modrosti«. (Beri Pridigar 9:5, 6, 10.) Podobno tudi v Psalmu 146:4 piše, da ob človekovi smrti »minejo tudi njegove misli«. Ljudje smo umrljivi in ne živimo še potem, ko je naše telo že mrtvo. Naše življenje je podobno plamenu sveče. Ko plamen ugasne, nikamor ne odide. Enostavno ga ni več.

KAJ JE O SMRTI DEJAL JEZUS

7. Kako je Jezus pojasnil, kaj je smrt?

7 Jezus Kristus je povedal, v kakšnem stanju so mrtvi. To je storil, ko je umrl Lazar – človek, katerega je dobro poznal. Svojim učencem je rekel: »Naš prijatelj Lazar je šel počivat.« Učenci so mislili, da je Jezus hotel reči, da Lazar spi in počiva ter tako okreva po bolezni. Vendar so se motili. Jezus je pojasnil: »Lazar je umrl.« (Beri Janez 11:11–14.) Ali ste opazili, da je Jezus smrt primerjal s počitkom in spanjem? Lazar ni bil niti v nebesih niti v gorečem peklu. Ni bil skupaj z angeli ali s svojimi predniki. Ni se ponovno rodil kot drug človek. Počival je mrtev v grobu, kakor da bi trdno spal brez sanj. Tudi drugi svetopisemski stavki smrt primerjajo s spancem. Na primer, za učenca Štefana, ki je bil kamenjan do smrti, Sveto pismo pravi, da je »zaspal«. (Apostolska dela 7:60) Podobno je tudi apostol Pavel pisal o nekaterih, ki so takrat, ko je on živel, že »pozaspali v smrt«. (1. Korinčanom 15:6)

Jehova je ljudi ustvaril zato, da bi večno živeli na zemlji.

8. Kako vemo, da Božji namen ni bil, da bi ljudje umirali?

8 Ali je bil Božji prvotni namen ta, da bi ljudje umirali? Nikakor ne! Jehova je človeka ustvaril za večno življenje na zemlji. Kot smo izvedeli že prej v tej knjigi, je Bog prva dva človeka naselil v prekrasnem vrtu. Blagoslovil ju je s popolnim zdravjem. Jehova jima je želel samo dobro. Ali bi kak ljubeč roditelj želel svojim otrokom bolečino, ki jo s seboj prineseta starost in smrt? Seveda ne! Jehova je imel rad svoja otroka in je želel, da bi na zemlji živela v večni sreči. Sveto pismo za Jehova pravi: »Tudi večnost je položil ljudem v srce.« (Pridigar 3:11) Bog nas je ustvaril z željo, da bi živeli večno. In omogočil je, da se nam bo ta želja lahko izpolnila.

ZAKAJ LJUDJE UMIRAMO

9. Katero omejitev je Jehova dal Adamu in zakaj te zapovedi ni bilo težko ubogati?

9 Zakaj ljudje potem umiramo? Da bi našli odgovor, moramo razmisliti o tem, kaj se je zgodilo, ko sta bila na zemlji samo en moški in ena ženska. Sveto pismo pojasnjuje: »Tako je Bog Jehova povzročil, da je iz zemlje zraslo vsakršno drevje, prijetno za pogled in dobro za jed.« (1. Mojzesova 2:9) Toda Jehova je postavil eno omejitev. Adamu je rekel: »Od vsakega drevesa v vrtu lahko ješ do sitega. Toda z drevesa spoznanja dobrega in slabega ne smeš jesti, kajti tistega dne, ko bi jedel z njega, boš zagotovo umrl.« (1. Mojzesova 2:16, 17) Te zapovedi ni bilo težko ubogati. V vrtu je bilo še veliko drugih dreves, s katerih sta Adam in Eva lahko jedla. Dobila pa sta posebno priložnost, da pokažeta hvaležnost Bogu, ki jima je dal vse, tudi popolno življenje. S svojo poslušnostjo bi prav tako pokazala, da spoštujeta oblast svojega nebeškega Očeta in da si želita njegovo ljubeče vodstvo.

10., 11. a) Kako je prvi človeški par postal neposlušen Bogu? b) Zakaj je bila neposlušnost Adama in Eve resna stvar?

10 Na žalost se je prvi človeški par odločil, da ne bo ubogal Jehova. Satan, ki je govoril po kači, je Evo vprašal: »Ali vama je Bog res rekel, da ne smeta jesti od vseh dreves v vrtu?« Eva je odgovorila: »Od sadu drevja v vrtu smeva jesti. Toda glede uživanja sadu z drevesa, ki je na sredi vrta, je Bog rekel: ‚Ne smeta jesti z njega, tudi dotakniti se ga ne smeta, da ne bosta umrla.‘« (1. Mojzesova 3:1–3)

11 »Ne, ne bosta umrla,« je rekel Satan. »Bog namreč ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla od njega, odprle oči in bi postala kakor Bog, vedela bi, kaj je dobro in kaj slabo.« (1. Mojzesova 3:4, 5) Satan je Evo hotel prepričati, da ji bo koristilo, če bo jedla prepovedani sadež. Trdil je, da bo lahko sama odločala, kaj je prav in kaj narobe; da bo lahko delala, kar bo hotela. Satan je poleg tega obtožil Jehova, da je lagal o tem, kaj čaka Adama in Evo, če bi jedla sadež. Eva je Satanu verjela, zato je sadež utrgala in ga jedla. Nato ga je dala še svojemu možu in tudi on ga je jedel. Tega nista storila iz nevednosti. Vedela sta, da počneta točno to, kar jima je Bog rekel, naj ne storita. S tem dejanjem namenoma nista ubogala preproste in razumne zapovedi. Pokazala sta, da zaničujeta svojega nebeškega Očeta in njegovo oblast. Za takšno nespoštovanje, ki sta ga pokazala do svojega ljubečega Stvarnika, ni bilo nikakršnega opravičila!

12. Kaj nam lahko pomaga razumeti, kako se je Jehova počutil, ko sta se mu uprla Adam in Eva?

12 Naj ponazorimo: Kako bi se počutili, če bi vzgajali otroka in skrbeli zanj, ta pa bi se vam potem uprl na način, s katerim bi pokazal, da do vas ne čuti nobenega spoštovanja in ljubezni? To bi vam povzročilo veliko srčno bolečino. Predstavljajte si torej, kolikšno bolečino je občutil Jehova, ko sta se mu uprla Adam in Eva.

Adam je prišel iz prahu in se je povrnil v prah.

13. Kaj je Jehova rekel, da se bo po smrti zgodilo z Adamom, in kaj to pomeni?

13 Jehova ni imel nobenega razloga, da bi Adama in Evo, potem ko sta grešila, večno ohranjal pri življenju. Umrla sta, prav kakor je rekel, da bosta. Prenehala sta obstajati. Nista se preselila v duhovno področje. To vemo iz tega, kar je Jehova rekel Adamu, zatem ko ga je zaradi njegovega ravnanja poklical na odgovornost. Bog mu je rekel: »Povrnil [se boš] v zemljo, saj si bil vzet iz nje. Prah si namreč in v prah se boš povrnil.« (1. Mojzesova 3:19) Bog je Adama ustvaril iz zemeljskega prahu. (1. Mojzesova 2:7) Adam pred tem ni obstajal. Torej je Jehova z besedami, da se bo Adam povrnil v prah, hotel povedati, da se bo znova vrnil v neobstoj. Adam naj bi bil ravno tako neživ kakor prah, iz katerega je bil ustvarjen.

14. Zakaj umiramo?

14 Adam in Eva bi bila lahko še danes živa, vendar sta umrla, ker sta se odločila, da Boga ne bosta ubogala, in s tem sta grešila. Umiramo torej zato, ker je Adam svoje grešno stanje in smrt prenesel na vse svoje potomce. (Beri Rimljanom 5:12.) Greh je kakor strašna dedna bolezen, ki ji nihče ne more ubežati. Posledica greha, torej smrt, je prekletstvo. Smrt je sovražnik, in ne prijatelj. (1. Korinčanom 15:26) Jehovu smo lahko zares hvaležni, da je priskrbel odkupnino, s katero nas bo rešil tega grozljivega sovražnika!

POZNATI RESNICO O SMRTI JE KORISTNO

15. Zakaj je tolažilno poznati resnico o smrti?

15 To, kar Sveto pismo uči o stanju mrtvih, nam je v tolažbo. Kot smo spoznali, mrtvi ne občutijo bolečine oziroma gorja. Nobenega razloga ni, da bi se jih bali, saj nam ne morejo škodovati. Ne potrebujejo naše pomoči, pa tudi pomagati nam ne morejo. Ne moremo govoriti z njimi in oni ne morejo govoriti z nami. Mnogi verski voditelji lažno trdijo, da lahko pomagajo umrlim, in ljudje, ki jim verjamejo, jim za to plačujejo. Če pa poznamo resnico o tem, nas tisti, ki učijo takšne laži, ne morejo zapeljati.

16. Kdo vpliva na nauke mnogih religij in kako?

16 Ali se nauki religije, ki ji pripadate, ujemajo s tem, kar Sveto pismo uči o mrtvih? Večina naukov se ne ujema. Zakaj ne? Ker nanje vpliva Satan. On skuša s krivimi religijami ljudi prepričati, da bodo po smrti svojega telesa še naprej živeli v duhovnem področju. To je laž, ki jo Satan združuje z drugimi lažmi, zato da bi ljudi odvrnil od Boga Jehova. V kakšnem smislu?

17. Zakaj nauk o večnem mučenju sramoti Jehova?

17 Kot smo že omenili, nekatere religije učijo, da gredo slabi ljudje po smrti v kraj ognjenih muk, kjer vso večnost trpijo. Ta nauk sramoti Boga. Jehova je Bog ljubezni in ljudi ne bi nikoli tako trpinčil. (Beri 1. Janezovo 4:8.) Kaj bi si mislili o človeku, ki bi neubogljivega otroka kaznoval tako, da bi mu ročici tiščal v ogenj? Ali bi spoštovali takšnega človeka? Ali bi ga pravzaprav sploh hoteli spoznati? Prav gotovo ne! Verjetno bi ga imeli za zelo krutega. Toda Satan želi, da bi verjeli, da Jehova muči ljudi v ognju na vse večne čase – neštete milijarde let!

18. Na kateri verski laži temelji čaščenje mrtvih?

18 Satan po nekaterih religijah uči tudi to, da ljudje po smrti postanejo duhovi, ki jih morajo živi spoštovati in jim izkazovati čast. Glede na ta nauk lahko duhovi umrlih postanejo vplivni prijatelji ali pa strašni sovražniki. Tej laži verjame veliko ljudi. Mrtvih se bojijo, zato jim izkazujejo čast in jih častijo. Sveto pismo pa v nasprotju s tem uči, da mrtvi spijo in da moramo častiti le pravega Boga, Jehova, ki nas je ustvaril in nas z vsem oskrbuje. (Razodetje 4:11)

19. Kateri svetopisemski nauk lažje razumemo, če poznamo resnico o smrti?

19 To, da poznate resnico o mrtvih, vas varuje pred tem, da bi vas zapeljale verske laži. Lažje tudi razumete druge svetopisemske nauke. Ko vam na primer postane jasno, da ljudje ob smrti ne odidejo v duhovno področje, vam obljuba o večnem življenju v raju na zemlji postane zares smiselna.

20. Na katero vprašanje bomo dobili odgovor v naslednjem poglavju?

20 Davno tega je pravični Job postavil tole vprašanje: »Ko človek umre, ali lahko spet oživi?« (Job 14:14) Ali je lahko mrtev človek, ki spi smrtni spanec, obujen v življenje? Kot bomo videli v naslednjem poglavju, nas lahko zelo potolaži to, kar Sveto pismo uči o tej temi.

^ odst. 5 Razpravo o besedah »duša« in »duh« najdete v dodatku »‚Duša‘ in ‚duh‘ – kaj v resnici pomenita?«.