1-3. Kanyi ior ve pin sha kwagh u kuugh, man ukwaghaôndo na mbamlumun kposo kposo ér nyi?

KA MBAMPIN mba ve ze ior iyol anyom udubu udubu je ne. Mbampin mban mba se a inja. Se a lu nyi or shin se a lu hanma ijiir kpa, mbampin mban bende avese.

² Ken ityough ki karen kira, se nenge sha kwagh u naagh ku ipaan ku Yesu Kristu na la, se ôr er naagh kura ku paase ior gbenda u zuan a uma u tsôron yô. Shi se hen kwagh u Bibilo i tsenge ôron ér shighe ngu van u “ku ua kera lu ga” la kpaa. (Mpase 21:4) Kpa cii man shighe la yô, se gbaa kpen tsô. Gadia Tor Solomon, tor u fan kwagh kaa wener, “mbaumav fa er vea kpe yô.” (Orpasenkwagh 9:5) Ka se lu uma sha er se fetyô la. Kpa, shi ka se hen sha ku wase man kwagh u se kpe ve una er se la.

³ Or u doon se ishima ka nana kpe yô, se vaa se gbidye iyol inya. Man alaghga se lu vaan pinen ser: ‘Kanyi i er nana? Nan ngu yan icana? Nan ngu kuran see? Se fatyô u wasen nana? Shi se tsa se nenge a nan je kpa?’ Ukwaghaôndo mba tar ne na mbamlumun kposo kposo sha mbampin mban. Mbagen kaa ér aluer or nan ngu uma, nan ngu eren inja i dedoo yô, nana kpe a yem ken tartor u sha kpa aluer nan ngu eren afer yô, nana kpe a yem hen ijiir i̱ ican a shi eren nan yô. Ukwaghaôndo mbagenev di mba tesen ér shighe u or nan kpe yô, ka nan hingir jijingi nan za kohol uter mba nanegh mba tsev.  Shi ukwaghaôndo mbagenev mba tesen ér, mbakpenev ka ve yem ken tar u ujijingi, ape a za ôr ve ijir shi a hide a mar ve vea lu a iyol igen la.

4. Kanyi jighilii ukwaghaôndo kpishi ve tesen sha kwagh u kuugh?

⁴ Ukwaghaôndo mban mbá tesen ka kwaghmôm tsô—ér ka sea kpe yô, kwagh ngu ken a vese u ngu a kpe ga yô. Kwagh ne nôngo u lun ukwaghaôndo cii, mba yange ve vande lun man mba i ver ve ainge ne kpaa mba tesen ér, er i lu cii kpa or ka nana kpe yô, uma u nan ngu a kpe ga a za hemen u lun her gbem sha won, aa mfe u nan man mhen, shi nan nengen kera kpaa yô. Kpa, kwagh a fatyô u lun nahanaa? Ka mhirinim asev ka ma eren tom ve se fatyô u henen sha kwagh shi eren akaa agen kpaa ye. Man shighe u ka se a kpe yô, mhirinim asev ka ma de tom. Nahan ashe man ato man ave kua alegh ayol a ase a ka se yar tom a mi u nengen shin u ungwan shin u fan mnyohom ma kwagh man akaa agen la cii nga a de tom. Nga a kpe kwagh môm vea mhirinim sha ci u aa fatyô u eren tom sha u tseeneke u a ga.

5, 6. Kanyi Bibilo i tese sha kwagh u mlu u mbakpeneve?

⁵ Ka Yehova a gbe mhirinim ye, nahan á fa kwagh u ngu a er or zum u nan kpe yô. A fa mimi u mlu u orkpen, ka nahan ve á fetyô u ôron se mlu u nan ken Bibilo, Mkaanem nam ye. Bibilo pase wanger wanger ér: Shighe u or ka nana kpe yô, ka nan kera lu mape môm ga. Or ka nana kpe ga yô, nan lu uma. Mbakpenev mba nengen ga, mba ongo ga shi mba a mhen kpaa ga. Ma kwagh môm dugh ken or waren shighe u nan kpe la ga. Se mba a uma shin jijingi u kpen ga la ga. *

⁶ Solomon kaan ér mbaumav fa er vea kpe been cii yô, a mase kaan wener: “Kpa mbakpenev yô, fa ma kwagh ga.”  Maa a za hemen u ôron kwagh sha kwagh u mimi u a er la ér mbakpenev mba a dooshima ga shi mba ker or ihyom kpaa ga, shi wener ‘ma tom shin mhen shin mfe shin kwaghfan mba shin [war] ape ve ze la ga.’ (Orpasenkwagh 9:5, 6, 10) Shi Pasalmi 146:4 kaa ér zum u or ka nana kpe yô, “mbamhen mba nan saa ishe.” Se cii se mba a iyol i inyam man awambe nahan se mba kpen. Uma u se lu a mi ne ngu er ka usu u ikyandor nahan. Zum u ka a pir ikyandor yô, nombor usu la ka u za mape môm ga. Ka u pir kwagh a kure.

7. Yesu pase ér ku ngu inja nena?

⁷ Yesu Kristu kpa ôr kwagh u mlu u mbakpenev la. A ôr kwagh ne zum u ungwa ku u Lasaru, or u fa un vindi vindi la . Tsô, a kaa a mbahenen nav wener: “Huror wase Lasaru ngu yaven.” Mbahenen nav lu henen ér Yesu ngu kaan wener Lasaru ngu dedoo ga nahan ngu memen sha mnya er una mough angev yô. Kpa lu nahan ga. Yesu kaa a ve ér: “Lasaru kpe.” (Yohane 11:11-14) Aluer u ver ishima yô, Yesu lu tôôn ku inja er or ngu memen shin nan ngu yaven a yav nahan. Lasaru lu sha ga shi lu ken igyamusu ga. Lu vea mbatyomov shin uter mba tsev kpaa ga. Yange i hide i maa un hingir orumace ugen ga. Lu memen shin alugbem er or ka nan hungur mnyam kpum kpum nahan. Shi avur a ruamabera agen kpaa tôô ku kar sha mnya. Ikyav i tesen yô, orpasalmi zamber a Yehova wener a wanger un ashe sha er una ‘yav mnyam ma kuum ga yô.’ (Pasalmi 13:3) Shi sha shighe ugen la Yesu kar ku u wan u Yariu u kwase sha mnya zum u a kaa wener ‘a kpe ga, ka mnyam a lu yaven’ ye la.—Luka 8:52.

8. Ka sha nyi se fe ser ior mba kpen ka ishima i Aôndo ga?

⁸ Sha hiihii la je Aôndo washima ér ior ve kpeene? Mayange ga cii! Yehova lu gba or ér nana lu uma sha tar gbem sha won. Er se vande henen ken takerada ne nahan, yange Aôndo ver ior mba hiihii mbara ken paradiso u doonashe. A ver ve doo doo, lu kwagh u vea gba angev ga. Yehova soo ér kwagh môm a ban ve kpaa ga. Ma ormaren ngu u nana de ér ônov mba nanev ve ya ican i iyolbeen shi ve kpe yôô? Môm  tsô nan ngu ga! Mbayev mba Yehova doo un ishima man a soo ér ve lu saan saan shin tar gbem sha won. Bibilo ôr kwagh u uumace kaa ér: “[Yehova] ver mtsôr ken asema a ve.” (Orpasenkwagh 3:11) Kwagh ne tese je ér Aôndo gba se a isharen i lun uma gbem sha won. Shi a er gbenda u se iv isharen ne yô.

9. Yehova na Adam tindi u nyi, man er nan ve tindi la lu kwagh u taver u dondon ga?

⁹ Tsô, er nan ve se kpene? Aluer se soo u zuan a ikyar sha mpin ne yô, a gba u se fa kwagh u yange er zum u or lu vea kwase na tseegh shin tar la. Bibilo kaa ér: “TER Aôndo er hanma kon u doon u nengen man shi u doon u yan.” (Genese 2:9) Nahan kpa, tindi gema lu. Yehova kaa a Adam ér: “Hanma kon u ken sule ne, gbaa yan u tsô, kpa kon u mfe u fan kwagh u dedoo man kwagh u bo la, de ye u ga, gadia iyange i ú ya u la, ú kpe je.” (Genese 2:16, 17) Tindi ne lu u taver ga. Gadia ikyon lu kpishi i Adam a ya vea kwase na Ifa yô. Kpa tindi ne lu ian i vea tese Un u a gbe ve la ér ve mba a iwuese sha akaa a á ne ve la cii, kua uma u vough la kpaa yô. Luun er yange vea kor tindi la yô, ma ve tese iwuese ve hen Aôndo tseegh ga, kpa ma tese ér ve lumun Ter ve u sha la, shi ve soo hemen na u sha dooshima la kpaa.

10, 11. (a) Ior mba hiihii mbara va hingir u hemban Aôndo ato nena? (b) Er nan ve ihyembeato i Adam man Ifa la lu kwagh u vihin kpishi?

¹⁰ Nahan kpa, kwagh u vihin yô, ior mba hiihii mban venda u dondon tindi u Yehova na ve ne. Yange Satan va hen Ifa sha inja i iyô va pine un ér: “Ka mimi je, Aôndo kaa er, né de ye atam a ma kon u ken sule ne gaa?” Ifa kaa ér: “Atam a ikon i ken sule ne yô, i rumun er se̱ ya, kpa atam a kon u u lu hen atô sule la yô, Aôndo kaa er: De ye nen ga, ave tsô kpaa, de benden nen sha min ga, sha er né kpe ga yô.”—Genese 3:1-3.

¹¹ Tsô, Satan gema kaa ér: “Né kpe je ga; gadia Aôndo fa iyange i né ya a la, iyange la ashe aa bugh ne, né hingir er Aôndo  nahan, né gba fan kwagh u dedoo man kwagh u bo.” (Genese 3:4, 5) Yange Satan soo ér Ifa a tôô ér aluer un ya kon u i te icin ér ve de ye ga la yô, una zua a kwagh u wasen un ker. Lu kaan ér Ifa a fatyô u tsuan kwagh u a lu u shami shin a lu u bo la iyol na; una eren kwagh sha ishima na kpaa. Shi Satan kaa ér, Yehova tsugh ve a tsugh sha kwagh u or a ya ityamegh ki konough kira ve una er nan la. Tsô Ifa lumun a Satan. Nahan a zôr atam a u a ya. A shi a ver nom na, ngula kpa va ta zwa. Yange ve er kwagh ne lu sha mlan ga. Ve fa vindi vindi er ve lu eren kwagh shon u Aôndo wa ve tindi ér ve de eren ga la nahan. Ve venda u dondon tindi u taver kpa taver ga, shi lu tindi u injaa la sha apera je sha u yan ityamegh ki konough kira. Kwagh ne tese je ér kwagh gba ve a Ter ve u sha la man tahav  nav ga. Ve lu a ityôkyaa i môm i lahan Orgban ve u doon ishima imba ingira nahan ga!

12. Kanyi ia wase se u fan er ishima yange ia lu Yehova shimi zum u Adam man Ifa hendan a na laa?

¹² Nenge ase yô: Aluer u mar wan, u koso nan zan zan nan vesen cii yô, nan hingir u lahan we nahan a lu ú ken ishima nena? Kwagh la una na vanger a var u ker je a gande. Nahan hen ase er yange ishima ia lu Yehova shimi shighe u Adam man kwase na Ifa ve hendan a na la.

13. Yehova kaa ér Adam a kpe yô, kanyi ia er unuu, man ikyav i kwaghôron la ér nyi?

¹³ Yehova lu a ityôkyaa i môm i den ér Adam man Ifa mba hembanato mban ve lu uma gbem sha won ga. Ve kpe di vough er a vande ôron ve nahan. Adam man Ifa kera lu mape môm ga. Yange ve yem ve za lu ujijingi mape ga. Se fa kwagh ne nahan vindi vindi sha ci u mkaanem ma Yehova ôr a Adam zum u a hemba ato kera la. Yange kaa a na ér: “Ú hide hen inya, gadia ka i, i tee, i er u min ye, gadia u ngu vuulevu, nahan ú shi ú hide ú hingir vuulevu.” (Genese 3:19) Aôndo yange maa or sha vuulevu u inyaagh. (Genese 2:7) Adam vande lun mape ugen cii ve Aôndo va mase eren un ga. Nahan, zum u Yehova kaa wener Adam a hide a hingir vuulevu yô, lu kaan ér Adam a hide a lu sha mlu na u tsuaa, u lun a uma shio, shi lun mape sha won ga la. Adam a lu a uma ga di er vuulevu u i tôô ve i er un a mi la nahan.

14. Er nan ve se kpene?

¹⁴ Adam man Ifa ma ve lu uma her zan zan nyian, kpa ve saa ku gadia ve hemba Aôndo ato, nahan ve er isholibo. Se mba kpen sha ci u se ya dyako i isholibo i Adam man ku u i̱ va a mi la. (Mbaromanu 5:12) Isholibo la ngi inja er ka angev mbu sha tsombor mbu ma or môm nana war mbu ga nahan. Injar i isholibo ne ka ku, man ku ka ifan. Ku ka orihyom wase, ka huror ga. (1 Mbakorinte 15:26) Se mba a iwuese kpishi sha er Yehova a ne ipaa sha u yiman se sha ikyev i tswa orihyom ne nahan!

15. Er nan ve u fan mimi sha kwagh u kuugh la i lu kwagh u kundun iyol yumu?

¹⁵ Kwagh u Bibilo i er sha kwagh u mlu u mbakpenev la ka kwagh u kundunyol kpen kpen. Er se vande nengen nahan, mbakpenev mba ye ican ga. Mba a kwagh môm u eren se ga, nahan ityôkyaa ngi i cian ve kpaa ga. Gba u se wase ve ga, shi vea fatyô u wasen se kpaa ga. Se fatyô u lamen a ve ga, shi ve kpa vea fatyô u lamen a vese ga. Mbahemenev mba ukwaghaôndo mbaaiev kpishi ka ve senge ér vea fatyô u wasen ior mba ve kpe la, nahan ior mba ve lumun a ityesen ve la ve kura inyaregh ve na ambaaior la. Kpa u fan mimi u kwagh u kuugh la ngu a kura se, nahan mbatsughunior mban ve kera tsugh se ga.

16. Ka an nan ne ukwaghaôndo kpishi atesen a ve lu tesen laa, man nan na atesen ne sha nyi gbenda?

¹⁶ Ú hen wer ukwaghaôndo kpishi lumun a kwagh u Bibilo i er sha kwagh u mbakpenev laa? Mbakpishiv lumun a mi ga. Sha ci u nyi? Sha ci u atesen a ve la due hen Satan. Ngu a yar tom a kwaghaôndo u aiegh u meen ior ér ve na jighjigh ér zum u ve kpe yô, vea hingir jijingi vea lu uma her. Ka môm ken mba aie mba Satan a kohol cii a lu tuur ior ken ijime ér ve undu Yehova Aôndo je la. Ngu eren kwagh ne nena?

17. Ityesen i ican i tsôron la ngi heen Yehova sha nyi gbenda?

¹⁷ Er se vande nengen nahan, ukwaghaôndo mbagenev ka ve tese ér aluer or ngu uma man nan ngu eren inja i bo yô, zum u nana kpe la a gbihi nan hen ijiir i usu ua zer hian nan gbem sha won yô. Ityesen ne ngi lahan Aôndo, sha ci u Yehova ka Aôndo u dooshima man mayange je una er ior ican sha imba gbenda la nahan ga. (1 Yohane 4:8) Ú nenge or u nan tsaha wan u nan u taver ityou sha u mgbaghen wanye la ave shin atse la nena? Shi imbaor la nana lu a icivir sha ishigh you kpa? Jim je yô, á lu u pe fan or la kpa? Mayange ga cii! Alaghga u kure ikyaa wer or la ka iferor u numben sha mi ga cii. Kpa, ka kwagh u Satan á soo je la, a soo wener se hen ser Yehova ngu mgbaghen ior ken usu u hian pirin mayange sha won ga!

18. Mcivir u mbakpenev la har sha aie u kwaghaôndo u aiegh u nyi?

 ¹⁸ Shi Satan ngu a yar tom a ukwaghaôndo mbagenev u tesen ér ior ka vea kpe yô, ve hingir ujijingi mba i gbe u uumace vea cian shi vea civir ve yô. Ityesen ne shi kaa ér, ujijingi mba ior mba ve kpe ne vea fatyô u hingir ahuraior a doon tu, shin hingir mbaihyomov mba vihin tu tsember tsember. Ior kpishi lumun a aie ne. Mba cie mbakpenev shi mba civir ve kpaa. Kpa Bibilo tese nahan ga, i̱ tese ér mbakpenev mba mnya ken ku shi i̱ tese ér se civir Yehova, Aôndo u mimi tswen, u a lu Orgban man Oryiman wase la.—Mpase 4:11.

19. Shighe u se fe mimi sha kwagh u kuugh yô, ngu a wase se u fan atesen a nyi agen a ken Bibilo?

¹⁹ U fan mimi sha kwagh u mbakpenev la una kura ú sha mbaaie mba kwaghaôndo u aiegh una va a mi sha u meen we la. Shi una wase ú u fan atesen agen a ken Bibilo kpaa. Ikyav i tesen yô, zum u ú fe wer ior ka vea kpe yô, ve hingir jijingi ga je, ityendezwa i lun uma ken paradiso gbem sha won la ia hemba lun we kwagh u mimi cii.

20. Ka mba mpin mba nyi se nenge sha mi ken ityough ki kia dondo nee?

²⁰ Ngise orperapera Yobu pine wener: “Aluer or á kpe yô, shi nana lu uma?” (Yobu 14:14) A fatyô u hiden a uma u or u nan lu yaven shin ku la sha er nana̱ hide a lu umaa? Kwagh u Bibilo i tese sha kwagh ne la kundu iyol tsung, er se nenge ken ityough ki ki dondo ne nahan.