Tshɔka lɛnɛ ele awui

Tshɔka lo ɛtɛ w'awui

TSHAPITA Y’ENANƐI

Diolelo diaki Nzambi kɛdikɛdi na?

Diolelo diaki Nzambi kɛdikɛdi na?
  • Bible atotɛtɔ lo dikambo dia Diolelo diaki Nzambi?

  • Kakɔna kayosala Diolelo diaki Nzambi?

  • Etena kakɔna kayokotsha Diolelo lolango laki Nzambi la nkɛtɛ?

1. Dɔmbɛlɔ diakɔna dia lokumu diayangaso nsɛdingola?

MILIYƆ y’anto wa l’andja w’otondo mbeyaka dɔmbɛlɔ dielɛ anto efula ɔnɛ Disambɛ dia Shɛso. Etelo kɛsɔ mendanaka la dɔmbɛlɔ dia lokumu diaketsha Yeso Kristo ndamɛ oko ɛnyɛlɔ. Dɔmbɛlɔ sɔ diekɔ la tokanyi t’amɛna efula ndo naka wɛ nsɛdingola akambo asato wa ntondo wa lo dɔmbɛlɔ diakɔ, kete dui sɔ diayokokimanyiya dia mbeka awui efula wendana la kɛnɛ ketsha Bible mɛtɛ.

2. Naa akambo asato waketsha Yeso ambeki ande dia nɔmbaka?

2 Lo etatelo ka dɔmbɛlɔ nɛ dia ɛnyɛlɔ, Yeso aketsha ambeki ande ate: “Kanyɔlɔmbake ɔnkɔnɛ nyate: ‘Shɛso lele l’olongo, lokombo layɛ lakidiame. Diolelo diayɛ diaye. Lolango layɛ latshame la nkɛtɛ oko watshamalɔ l’olongo.’ “ (Mateo 6:9-13) Alembetshiya akambo asato asɔ?

3. Ahombaso mbeya lo dikambo dia Diolelo diaki Nzambi?

3 Tamboshilaka la mbeka akambo efula lo dikambo dia lokombo laki Nzambi, Jehowa. Ndo lo yɛdikɔ mɔtshi, takasɛdingola awui wendana la lolango laki Nzambi, mbuta ate kɛnɛ kamondosalɛ anto ndo kayondâsalɛ lo nshi yayaye. Lâsɔ, kakɔna kakalange Yeso mbuta etena kakandatotɛ dia nɔmbaka ɔnɛ: “Diolelo diayɛ diaye”? Diolelo diaki Nzambi kɛdikɛdi na? Ngande wele oyelo adiɔ ayokidia lokombo laki Nzambi, kana lietɛ ekila? Ndo ngande wɔtɔnɛ oyelo wa Diolelo sɔ la osalelo wa lolango laki Nzambi?

DIOLELO DIAKI NZAMBI KƐDIKƐDI NA?

4. Diolelo diaki Nzambi kɛdikɛdi na, ndo ele Nkumekanga kadiɔ?

4 Diolelo diaki Nzambi kɛdikɛdi lowandji lakashikikɛma oma le Jehowa Nzambi ndo lele la Nkumekanga kakasɔnama oma le nde. Ele Nkumekanga ka Diolelo diaki Nzambi? Yeso Kristo. Nkumekanga Yeso ndeka ɛnɔmbɔdi tshɛ w’ana w’anto ndo nde mbelamɛka ɔnɛ: “Nkumekanga ka nkumi ya dikanga ndo Nkumi ka waa nkumi.” (1 Timɔte 6:15) Nde ekɔ la wolo wa nsala awui w’ɛlɔlɔ lo yoho yoleki oseka ɔnɔmbɔdi tshɛ w’ana w’anto, kânga ɔnɛ loleki ɔlɔlɔ l’atei awɔ.

5. Oma lende ayɔlɔmbɔla Diolelo diaki Nzambi, ndo diayolɛ na?

5 Oma lende ayɔlɔmbɔla Diolelo diaki Nzambi? Lende ele Yeso? Wɛ mbohɔka dia takeke ɔnɛ nde akadiakema l’otamba w’asui, ndo oma lâsɔ nde akolwama. Yema tshitshɛ l’ɔkɔngɔ wa lâsɔ, nde akadɛ l’olongo. (Etsha 2:33) Lâsɔ lɛsɔ mbele Diolelo diaki Nzambi, mbuta ate l’olongo. Diɔ diakɔ diadielɛ Bible ɔnɛ: “Diolelo . . . dia l’olongo.” (2 Timɔte 4:18) Kânga mbele Diolelo diaki Nzambi l’olongo, diɔ diayolɛ nkɛtɛ.​—Ɛnyɛlɔ 11:15.

6, 7. Kakɔna ketɛ Yeso Nkumekanga ka diambo efula?

6 Kakɔna ketɛ Yeso Nkumekanga ka diambo efula? Dikambo dia ntondo ele: nde havɔki pondjo. Lam’ɛdikatɔ Yeso la nkumi ya dikanga y’ana w’anto, Bible mbutaka lo dikambo diande ɔnɛ ndamɛ mbele “la eongelo kahavu [ndo mb]adjasɛ l’osase wele onto hakoke nsukana la wɔ.” (1 Timɔte 6:16) Kɛsɔ mɛnyaka dia awui w’ɛlɔlɔ tshɛ wayosala Yeso wayotshikala pondjo. Ndo nde ayosala awui wa weke ndo w’ɛlɔlɔ.

7 Tɔsɛdingole daka dia lo Bible diendana la Yeso nɛ: “Nyuma ka [Jehowa] kayuyala le ndi, nyuma ka yimba ndu ka ewu, nyuma k’elakanyelu ndu ka wulu, nyuma ka yimba ndu ka woma wa [Jehowa]. Ndi ayongenangenaka lu woma wa [Jehowa]. Ndi hulumbuya uku atundenaka; ndi husambula uku atundukaka. Keli ndi ayulumbuya asi wula la sambu k’ololo, ayusambula akanga a memakana wa la kete aha la shonodi.” (Izaya 11:2-4) Ɛtɛkɛta ɛsɔ mɛnyaka dia Yeso ayonga Nkumekanga kayolɛ anto wa la nkɛtɛ la losembwe ndo la kɛtshi. Onde wɛ kombolaka monga la ɔnɔmbɔdi wa woho ɔsɔ?

8. Waa na wayɔlɔmbɔla kâmɛ la Yeso?

8 Dikambo dia hende diendana la Diolelo diaki Nzambi ele: Yeso hatɔlɔmbɔla ndamɛ. Nde ayɔlɔmbɔla kâmɛ l’anto akina. Ɛnyɛlɔ, ɔpɔstɔlɔ Pɔɔlɔ akatɛ Timɔte ate: “Naka sho ntetemala mbikikɛ, kete ndo sho tayolɛ kaamɛ la nde oko nkumi ya dikanga.” (2 Timɔte 2:12) Aha la tâmu, Pɔɔlɔ, Timɔte ndo Akristo akina wa kɔlamelo wakasɔnama oma le Nzambi wayotɔlɔmbɔla kâmɛ la Yeso lo Diolelo dia l’olongo. Anto angana wayonga la diɛsɛ sɔ?

9. Anto angana wayɔlɔmbɔla kâmɛ la Yeso, ndo etena kakɔna kakatatɛ Nzambi mbasɔna?

9 Oko wakatadiɛnyi lo tshapita 7 ya dibuku nɛ, wakɛnya ɔpɔstɔlɔ Joani ɛnɛlɔ kɛmɔtshi. Lo ɛnɛlɔ kakɔ, nde akɛnyi “Ɔna Ɔkɔkɔ [Yeso Kristo] emadi lo dikona dia Siɔna [lo dihole diande dia Nkumekanga l’olongo] nde l’anto nunu lokama l’akumi anɛi la nɛi wele la lokombo lande ndo lokombo la She lofundami lo mfumu yawɔ.” Ko anto 144 000 asɔ waa na wewɔ? Joani ndamɛ totɛka ate: “Vɔ wele wanɛ watetemala ndjela Ɔna Ɔkɔkɔ l’ahole tshɛ watshɔnde. Vɔ wakasombama oma l’atei w’anto oko ɛlɔnga le Nzambi ndo le Ɔna Ɔkɔkɔ.” (Ɛnyɛlɔ 14:1, 4) Eelo, vɔ wekɔ ambeki wa kɔlamelo waki Yeso Kristo wakasɔnama lo yoho ya lânde dia tɔlɔmbɔla l’olongo kâmɛ la nde. L’ɔkɔngɔ wa vɔ mbolwama oma lo nyɔi otsha lo lɔsɛnɔ la l’olongo, vɔ “wayolɛ nkɛtɛ oko nkumi ya dikanga” kâmɛ la Yeso. (Ɛnyɛlɔ 5:10) Ntatɛ oma ko nshi y’apɔstɔlɔ, Nzambi akatatɛ nsɔna Akristo wa kɔlamelo dia nkotsha lofulo la anto 144 000.

10. Lande na kele ekɔ yɛdikɔ yoludi la ngandji dia Yeso nde l’anto 144 000 nɔmbɔla anto?

10 Woho wakalɔngɔsɔla Nzambi dia Yeso nde l’anto 144 000 nɔmbɔla anto ekɔ dikambo di’ɔlɔlɔ efula. Ntondotondo, Yeso mbeyaka elɛwɔ monga onto ndo elɛwɔ nsowa. Pɔɔlɔ akate dia Yeso ‘kema onto lahakoke toka kɛtshi lo wɛɔdu aso, koko nde ekɔ onto lakahembama lo akambo tshɛ oko sho, koko nde kosala pɛkato.’ (Hɛbɛru 4:15; 5:8) Wanɛ wayɔlɔmbɔla la nde wakasowe ndo wakakikɛ ekakatanu oko anto. Ndo nto, vɔ wakalɔshana la eongelo kele kema kokele ndo wakakikɛ hemɔ ya weho tshɛ. Lo mɛtɛ, vɔ wayeya ekakatanu wahomana l’anto!

KAKƆNA KAYOSALA DIOLELO DIAKI NZAMBI?

11. Lande na kakate Yeso dia ambeki ande pombaka nɔmbaka dia lolango laki Nzambi salema l’olongo?

11 Etena kakate Yeso dia ambeki ande pombaka nɔmbaka dia Diolelo diaki Nzambi ndja, nde akate nto dia vɔ pombaka nɔmbaka dia lolango laki Nzambi tshama “la nkɛtɛ oko watshamalɔ l’olongo.” Nzambi ekɔ l’olongo ndo andjelo wa kɔlamelo wekɔ lo nsala lolango lande nshi tshɛ. Koko lo tshapita 3 ya dibuku nɛ, takeke dia ondjelo ɔmɔtshi wa kɔlɔ akayotshika dia nsala lolango laki Nzambi ndo akakonya Adama l’Eva lo pɛkato. Lo tshapita 10, tayeka akambo efula lo kɛnɛ ketsha Bible lo dikambo dia ondjelo wa kɔlɔ ɔsɔ welamɛ ɔnɛ Satana Diabolo. Satana l’andjelo akina wakoyele, welamɛ ɔnɛ ɛdiɛngɛ, waketawɔma dia ntshikala l’olongo lo tshanda mɔtshi. Lâsɔ, lo etena kɛsɔ aha anto tshɛ waki l’olongo mbakasalaka lolango laki Nzambi. Dui sɔ diakahombe ntshikitana etena kakahombe Diolelo diaki Nzambi ntatɛ nɔmbɔla. Yeso Kristo laki Nkumekanga k’oyoyo kakahema lo okudi, akahombe ndɔsha Satana.​—Ɛnyɛlɔ 12:7-9.

12. Naa awui ahende w’ohomba watɛkɛtama lo Ɛnyɛlɔ 12:10?

12 Ɛtɛkɛta wa lo daka diayela ɛnɛ mɛnyaka kɛnɛ kakahombe ndjotomba: “Ko dimi lakoke dui dia wolo oma l’olongo diata ɔnɛ: ‘Kakianɛ, panda kamboyala ndo wolo ndo Diolelo dia Nzambi kaso ndo lowandji la Kristo kande, nɛ dia ɔsɔngwɛdi w’anangɛso ambokashema, ɔnɛ lataasɔngwɛka la yanyi ndo l’otsho la ntondo ka Nzambi kaso.’” (Ɛnyɛlɔ 12:10) Onde wɛ akalembete awui ahende w’ohomba wɔtɛkɛtami lo divɛsa nɛ? Dui dia ntondo ele Diolelo diaki Nzambi dialɔmbwama oma le Yeso Kristo diambotatɛ la mbolɛ. Dui dia hende ele Satana ambokadjema oma l’olongo oya la nkɛtɛ.

13. Etombelo akɔna wakonge etena kakawatshanya Satana oma l’olongo?

13 Etombelo akɔna wakonge la awui ahende asɔ? Lo dikambo dia kɛnɛ kakatombe l’olongo, Bible mbutaka ɔnɛ: “Olongo le, ɔngɛnɛngɛnɛ ndo wanɛ wodjashi lɔkɔ!” (Ɛnyɛlɔ 12:12) Eelo, andjelo wa kɔlamelo wa l’olongo wakangɛnangɛna, nɛ dia Satana l’ɛdiɛngɛ ande wakatshanyema oma l’olongo. Lâsɔ, anto tshɛ wakatshikala l’olongo waki la kɔlamelo le Jehowa Nzambi. L’etena kɛsɔ, kâmɛ ndo wɔladi wa tshɛ wahakomɛki wakanyomonga lɛkɔ nɛ dia lolango laki Nzambi lakatatɛ salema nto l’olongo.

Wotshanyelo wa Satana ndo ɛdiɛngɛ ande oma l’olongo akela mfɔnu la nkɛtɛ. Efukutanu ɛsɔ wayanga nkomɛ

14. Kakɔna kakatombe etena kakawakasha Satana oya la nkɛtɛ?

14 Ko kayotota dikambo dia nkɛtɛ na? Bible mbutaka ɔnɛ: “Mfɔnu kayanga monga la nkɛtɛ ndo lo ndjale, nɛ dia Diabolo amboya le nyu ele la nkɛlɛ k’efula, eya dia etena kambootshikalɛ kaya mondo.” (Ɛnyɛlɔ 12:12) Satana aki la nkɛlɛ l’ɔtɛ wakawawotshanya oma l’olongo ndo wende paka l’etena ka tshitshɛ keto kambotshikalɛ. Nkɛlɛ kande kakatatɛ mbotoma lo mbela shɔkɔ, kana “mfɔnu” la nkɛtɛ. Tayeka awui efula wendana la “mfɔnu” kɛsɔ lo tshapita yayela. Lo ndjela awui asɔ, sho koka ndjambola ɔnɛ: Ngande wayosala Diolelo woho wa lolango laki Nzambi salema la nkɛtɛ?

15. Ele sangwelo diaki Nzambi lo dikambo dia nkɛtɛ?

15 Ohɔ ele sangwelo diaki Nzambi lo dikambo dia nkɛtɛ. Wɛ akeke dikambo sɔ lo tshapita 3. Lo Ɛdɛna, Nzambi akɛnya dia lolango lande ele dia nkɛtɛ kɛnɛ monga Paradiso koludi l’anto wahavɔki pondjo ndo w’ɛlɔlɔ. Satana akakonya Adama l’Eva lo pɛkato, ndo dikambo sɔ diakatshindjatshindja okotshamelo wa lolango laki Nzambi la nkɛtɛ, koko diɔ kotshikitanya lolango lakɔ. Sangwelo diaki Jehowa ekɔ paka dia “antu w’ololo [nkita] kete, [ndo mbidjasɛka] loko pundju.” (Osambo 37:29) Diolelo diaki Nzambi mbayokotsha dikambo sɔ. Woho akɔna?

16, 17. Kakɔna katotɛ Danyɛlɛ 2:44 lo dikambo dia Diolelo diaki Nzambi?

16 Tɔsɛdingole daka diele lo Danyɛlɛ 2:44. Sho mbadiaka lɔkɔ ɔnɛ: “Lu nshi ya khumi ya dikanga yako, [Nzambi] leli l’ulungu ayutundja diulelu diahalanaki pundju. Dio hadiuyala l’okongo a wudja ukina. Dio diayulanya waulelu ako tshe, diayâshila ushiki, ku dio diame diayushikikala pundju.” Dui sɔ atotɛdiɔ lo dikambo dia Diolelo diaki Nzambi?

17 Dui dia ntondo ele diɔ totɛka dia Diolelo diaki Nzambi diakahombe shikikɛma “lu nshi ya khumi ya dikanga yako,” mbuta ate etena kele waolelo akina wakolɛ. Dui dia hende ele diɔ totɛka dia Diolelo sɔ diayotshikala pondjo pondjo. Diɔ hadiotɔlɛndjama kana pɛnama oma le mandji nkina. Dui dia sato ele sho mɛnaka dia ta diayonga lam’asa Diolelo diaki Nzambi la waolelo wa lo andja ɔnɛ, koko Diolelo diaki Nzambi diayodja otshumba. Oma lâsɔ, diɔ diayonga lowandji ɔtɔi layonga lâdiko dia anto. L’etena kɛsɔ, anto wayonga l’ɛse k’ɛlɔmbwɛlɔ koleki dimɛna.

18. Naa lokombo la ta di’ekomelo diayɔlɔma lam’asa Diolelo diaki Nzambi la mandji ya lo andja ɔnɛ?

18 Bible kekɔ l’akambo efula wa mbuta lo dikambo dia ta di’ekomelo sɔ diayɔlɔma lam’asa Diolelo diaki Nzambi la mandji ya l’andja ɔnɛ. Ɛnyɛlɔ, tɔ mbetshaka dia lam’ayosukana ekomelo, ɛdiɛngɛ wayodianganya awui wa kashi dia nkesa “nkumi ya dikanga ya lo nkɛtɛ k’otondo.” La oyango akɔna? “Dia mbasanganya dia vɔ ndjɔlɔ ta dia lushi la woke la Nzambi Kanga-Wolo-Tshɛ.” Nkumi ya dikanga ya la nkɛtɛ wayosanganyema kâmɛ lo “dihole dielamɛ lo Hɛbɛru ɔnɛ Aramangɛdɔna.” (Ɛnyɛlɔ 16:14, 16) L’ɔtɛ wa kɛnɛ kotami lo avɛsa ahende asɔ, ta dia komelo diayɔlɔma lam’asa mandji y’ana w’anto la Diolelo diaki Nzambi mbelamɛka ɔnɛ ta dia Aramangɛdɔna.

19, 20. Kakɔna kashimba diaha lolango laki Nzambi salema la nkɛtɛ ɛlɔ kɛnɛ?

19 Kakɔna kayosala Diolelo diaki Nzambi lo Aramangɛdɔna? Ohokanyiya nto ele sangwelo diaki Nzambi lo dikambo dia nkɛtɛ. Jehowa Nzambi akasangoya dia nkɛtɛ ndola la anto w’ɛlɔlɔ ndo wa kokele wayowokambɛka lo Paradiso. Kakɔna kashimba dikambo sɔ diaha diɔ salema ɛlɔ kɛnɛ? Dui dia ntondo ele tekɔ atshi wa pɛkato, sho tataka hemɔ ndo mvɔka. Koko, takeke lo tshapita 5, dia Yeso akatovwɛ dia sho nsɛna pondjo pondjo. Ondo wɛ akohɔ ɛtɛkɛta wa lo Evanjiliɔ waki Joani wata ɔnɛ: “Nzambi akalange andja lo yɛdikɔ y’efula, diakɔ diakandakimɔ Ɔnande ɛtɔi lakandote, dia onto tshɛ longa la mbetawɔ le nde atovɔke, koko akondja lɔsɛnɔ la pondjo.”​—Joani 3:16.

20 Dui dia hende ele anto efula salaka awui wa kɔlɔ. Vɔ mbutaka kashi, wekɔ akadikadi ndo salaka awui wa mindo. Vɔ hawolange nsala lolango laki Nzambi. Anto wasala awui wa kɔlɔ wayolanyema lo ta diaki Nzambi dia Aramangɛdɔna. (Osambo 37:10) Dui dia sato diele lolango laki Nzambi latasalema la nkɛtɛ ele nɛ dia mandji hayokeketsha anto dia nsala lolango lande. Mandji efula bu la wolo, yekɔ ngala ndo kɔlɔ. Bible mbutaka hwe ɔnɛ: “Untu mbulela[ka] unyandi dia mbusuya.”​—Ondaki 8:9.

21. Ngande wayosala Diolelo woho wa lolango laki Nzambi salema la nkɛtɛ?

21 L’ɔkɔngɔ wa Aramangɛdɔna, anto wayonga l’ɛse ka lowandji ɔtɔi, mbuta ate Diolelo diaki Nzambi. Diolelo sɔ diayosala lolango laki Nzambi ndo diayela ɛtshɔkɔ wa diambo efula. Ɛnyɛlɔ, diɔ diayonya Satana l’ɛdiɛngɛ ande. (Ɛnyɛlɔ 20:1-3) Wolo wa olambo waki Yeso wayokamba olimu woho ɔnɛ wele anto wa kɔlamelo hawototata hemɔ ndo hawotovɔ nto. Lo ɛlɔmbwɛlɔ ka Diolelo, vɔ wayonga l’akoka wa nsɛna pondjo pondjo. (Ɛnyɛlɔ 22:1-3) Nkɛtɛ kayokadimɔ paradiso. Ɔnkɔnɛ, Diolelo diayosala woho wa lolango laki Nzambi salema la nkɛtɛ ndo dia lokombo lande kidiama. Dui sɔ alembetshiyadiɔ? Diɔ nembetshiyaka dia lo ekomelo onto tshɛ layonga l’ɛse ka Diolelo diaki Nzambi ayɔlɛmiya lokombo laki Jehowa.

ETENA KAKƆNA KAYOSALA DIOLELO DIAKI NZAMBI AWUI ASƆ?

22. Kakɔna kɛnya dia Diolelo diaki Nzambi kondja etena kaki Yeso la nkɛtɛ kana mbala kakɔ ɔtɔi l’ɔkɔngɔ wa nde mbolwama?

22 Etena kakatɛ Yeso ambeki ande dia nɔmbaka ɔnɛ: “Diolelo diayɛ diaye,” mbokɛmaka hwe dia Diolelo kondja lo etena kɛsɔ. Onde diɔ diakaye etena kakadɛ Yeso l’olongo? Kema, nɛ dia Petero la Pɔɔlɔ wakate dia l’ɔkɔngɔ wa Yeso mbolwama, daka dia lo Osambo 110:1 diakakotshama le nde. Diɔ mbutaka ɔnɛ: “[Jehowa] akatela Khumemi ati: Udjase lu lunya lami la pami, edja ndu lam’ayumukitsha atunyi aye la tshina di’akaka aye.” (Etsha 2:32-35; Hɛbɛru 10:12, 13) Nde akahombe kongɛ edja ndo etena kɛmɔtshi mbeta.

Lo ɛlɔmbwɛlɔ ka Diolelo, lolango laki Nzambi layotshama la nkɛtɛ oko watshamalɔ l’olongo

23. a) Etena kakɔna kakatatɛ Diolelo diaki Nzambi nɔmbɔla? b) Kakɔna kayotɛna lo tshapita yayela?

23 Edja ka ngande kakete? Lo ntambe 19 ndo ka 20, ambeki wa Bible wa mɛtɛ wakayasɛdingolaka yema yema dia etena kakakongɛka Yeso kɛsɔ kakahombe komɛ lo 1914. (Lo kɛnɛ kendana la datɛ nɛ, enda lo Okotsha wele l’ɔnɛ a dui nɛ “1914 ekɔ ɔnɔnyi w’ohomba lo alaka wa lo Bible.”) Akambo wa lo andja ɔnɛ wakatatɛ lo 1914 shikikɛka dia ambeki wa mɛtɛ wa Bible asɔ waki la eokelo ka shikaa. Ekotshamelo ka alaka wa lo Bible mɛnyaka dia lo 1914, Kristo akakome Nkumekanga ndo Diolelo diaki Nzambi dia l’olongo diakatatɛ nɔmbɔla. Ɔnkɔnɛ, tekɔ lo nsɛna lo ‘etena ka mondo’ kɛsɔ kambotshikalɛ Satana. (Ɛnyɛlɔ 12:12; Osambo 110:2) Sho koka nto mbuta l’eshikikelo tshɛ dia kema edja Diolelo diaki Nzambi diayosala woho wa lolango laki Nzambi salema la nkɛtɛ. Onde wɛ mbetawɔka dia ɔsɔ ekɔ losango la dimɛna efula? Onde wɛ mbetawɔka dia lɔ lekɔ mɛtɛ? Tshapita yayela yayokokimanyiya dia mɛna dia Bible mɛtɛ mbetshaka awui asɔ.