Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

 TILE 10

Sunsum nu Abɔdeɛ—Kɛzi Bɛ Nyɛleɛ Ka Yɛ La

Sunsum nu Abɔdeɛ—Kɛzi Bɛ Nyɛleɛ Ka Yɛ La
  • Asoo anwumabɔvolɛ ne mɔ boa menli?

  • Kɛzi sunsum evinli ne mɔ asa ɛha menli ɛ?

  • Asoo ɔwɔ kɛ yɛsulo sunsum evinli ne mɔ?

1. Duzu ati a ɔwɔ kɛ yɛsukoa anwumabɔvolɛ ne mɔ anwo debie a?

SAA ɛbanwu awie kpalɛ a ɔhyia kɛ ɛnwu ye abusua ne anwo edwɛkɛ. Zɔhane ala a Gyihova Nyamenle mɔɔ yɛbanwu ye la noko hyia kɛ yɛnwu ye anwumabɔvolɛ ne mɔ mɔɔ bɔ nu yɛ ye anwuma abusua ne la kpalɛ a. Baebolo ne fɛlɛ anwumabɔvolɛ ne mɔ kɛ “Nyamenle amra.” (Dwobu 38:7) Yemɔti, gyima boni a bɛdi ye wɔ Nyamenle atiakunlukpɔkɛ nu a? Asoo bɛyɛ bie wɔ alesama tetedwɛkɛ nu ɔ? Asoo anwumabɔvolɛ ne mɔ nyɛleɛ ka wɔ ɛbɛlabɔlɛ ɔ? Saa ɔle zɔ a, adenle boni azo ɔ?

2. Nwane a bɔle anwumabɔvolɛ ne mɔ a, na bɛ dodo le nyɛ?

2 Baebolo ne ka anwumabɔvolɛma anwo edwɛkɛ fane dɔɔnwo. Maa yɛva edwɛkɛ ɛhye mɔ anu ekyi yɛzukoa anwumabɔvolɛ ne mɔ anwo debie. Nwane a bɔle anwumabɔvolɛ ne mɔ a? Kɔlɔsaema 1:16 ka kɛ: ‘Ɔlua [Gyisɛse Kelaese] anwo zo a Nyamenle bɔle ninyɛne kɔsɔɔti a, mɔɔ wɔ anwuma nee mɔɔ wɔ aze.’ Ɛhye ati, Gyihova Nyamenle a luale ye belamunli Ralɛ ne anwo zo bɔle sunsum nu abɔdeɛ mɔɔ bɛfɛlɛ bɛ anwumabɔvolɛ la kɔsɔɔti a. Anwumabɔvolɛma dodo nyɛ a wɔ ɛkɛ a? Baebolo ne kile kɛ bɛbɔle anwumabɔvolɛ mgbe ɛya ɛya dɔɔnwo na bɛ muala bɛlɛ tumi.Edwɛndolɛ 103:20. *

3. Duzu a Dwobu 38:4-7 ka ye wɔ anwumabɔvolɛ ne mɔ anwo kile yɛ a?

 3 Nyamenle Edwɛkɛ, Baebolo ne, ka kile yɛ kɛ mekɛ mɔɔ bɛwulale azɛlɛ ye adiabo aze la, “aleɛbahye nwɔlɔra bɔle nu dole edwɛne, na Nyamenle amra kɔsɔɔti vale fɛlɛkolilɛ deɛdeanle nu.” (Dwobu 38:4-7) Yemɔti kolaa na bɛabɔ alesama anzɛɛ azɛlɛ ye la ɛnee anwumabɔvolɛ ne mɔ wɔ ɛkɛ ne dɛbadɛba. Baebolo nu edwɛkɛ ɛhye eza kile kɛ anwumabɔvolɛ ne mɔ te nganeɛ, ɔluakɛ ɔka ye kɛ ‘bɛvale fɛlɛkolilɛ bɛdeɛdeanle nu.’ Yɛ ye nzonlɛ kɛ ‘Nyamenle amra kɔsɔɔti’ bɔle nu lile fɛlɛko. Wɔ zɔhane mekɛ ne, ɛnee anwumabɔvolɛ ne mɔ kɔsɔɔti le abusua ko mɔɔ bɔ nu sonle Gyihova Nyamenle a.

ANWUMABƆVOLƐ MOALƐ NEE ANWOBANEBƆLƐ

4. Kɛzi Baebolo ne kile kɛ anwumabɔvolɛ ne mɔ mɔɔ di nɔhalɛ la anye die gyima mɔɔ alesama yɛ la anwo ɛ?

4 Ɔvi mekɛ mɔɔ sunsum nu abɔdeɛ ne mɔ mɔɔ di nɔhalɛ la nwunle kɛ bɛbɔ alesama mɔɔ lumua toonwo mɔɔ ba la, bɛhɔ zo bɛhile alesama abusua ne mɔɔ ɛlɛtɛlɛ la nee kɛzi Nyamenle atiakunlukpɔkɛ ɛlɛba nu la anwo anyelielɛ. (Mrɛlɛbulɛ 8:30, 31; 1 Pita 1:11, 12) Noko akee, mekɛ ɛlɛkɔ ɔ nyunlu la anwumabɔvolɛ ne mɔ nwunle ye kɛ alesama abusua ne anu amra dɔɔnwo ɛnzonle Bɔvolɛ ne mɔɔ lɛ ɛlɔlɛ la. Kpolerazulɛ biala ɛnle nwolɛ kɛ ɛhye manle anwumabɔvolɛ ne mɔ mɔɔ di nɔhalɛ la lile nyane. Noko akee, saa dasanli ko bɔbɔ sia basonle Gyihova a, anwumabɔvolɛ ne mɔ “di fɛlɛko.” (Luku 15:10) Ɔluakɛ anwumabɔvolɛ ne mɔ dwenle bɛdabɛ mɔɔ bɛsonle Nyamenle la anwo la ati, ɔnyɛ nwanwane kɛ Gyihova ɛhɔ zo ɛlua anwumabɔvolɛ ne mɔ anwo zo ɛwula ye nɔhalɛ azonvolɛ mɔɔ bɛwɔ azɛlɛ ye azo la anwosesebɛ na yebɔ bɛ nwo bane a. (Hibuluma 1:7, 14) Maa yɛnlea neazo bie mɔ.

“Me Nyamenle ne zoanle ye [anwumabɔvolɛ, NW] manle ɔratotole awenade ne mɔ anloa anu.”Daneɛle 6:22

5. Anwumabɔvolɛma moalɛ nwo neazo boni mɔ a yɛnwu ye wɔ Baebolo ne anu a?

5 Anwumabɔvolɛ nwiɔ boale tenlenenli Lɔɔto nee ɔ mra mraalɛ ne mɔ wɔ mekɛ mɔɔ bɛsɛkye Sodɔm nee Gomɔla la. (Mɔlebɛbo 19:15, 16) Amozii, bɛvuandinle ngapezonli Daneɛle bɛdole awenade tunli nu, noko, bɛanyɛ ye ɛhwee na ɔlua  zo ɔhanle kɛ: “Me Nyamenle ne zoanle ye [anwumabɔvolɛ, NW] manle ɔratotole awenade ne mɔ anloa anu.” (Daneɛle 6:22) Wɔ ɛvoya ne mɔɔ lumua Y.M. anu, anwumabɔvolɛ bie yele ɛzoanvolɛ Pita vile efiade. (Gyima ne 12:6-11) Bieko, anwumabɔvolɛma wulale Gyisɛse anwosesebɛ wɔ mekɛ mɔɔ ɔbɔ ye azɛlɛ ye azo ɛzonlenlɛ gyima ne abo la. (Maake 1:13) Eza ɔhale ekyii na Gyisɛse awu la, anwumabɔvolɛ bie rale na ɔramanle Gyisɛse “anwosesebɛ.” (Luku 22:43) Nea kɛzi ɔbayɛ kɛ ɛhye wulale Gyisɛse anwosesebɛ wɔ zɔhane mekɛ ne mɔɔ ɛnee nwolɛ hyia wɔ ye asetɛnla nu la anu a!

6. (a) Kɛzi anwumabɔvolɛma bɔ Nyamenle menli nwo bane ɛnɛ ɛ? (b) Kpuyia boni mɔ a akee yɛbazuzu nwolɛ a?

6 Ɛnɛ, anwumabɔvolɛma ɛnye bɛ nwo ɛngile Nyamenle menli mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo la. Ɔwɔ nuhua kɛ alesama ɛnnwu anwumabɔvolɛ ne mɔ ɛdeɛ, noko Nyamenle anwumabɔvolɛma mɔɔ lɛ tumi la kɔ zo bɔ ye menli nwo bane titile fi debie biala mɔɔ baboda bɛ wɔ sunsum nu la anwo. Baebolo ne ka kɛ: “[Gyihova anwumabɔvolɛ, NW] sinza bɛdabɛ mɔɔ bɛsulo ye la.” (Edwɛndolɛ 34:7) Duzu ati a ɔwɔ kɛ yɛmaa edwɛkɛ ɛhye kyekye yɛ rɛle kpole a? Ɔboalekɛ sunsum nu abɔdeɛ mɔɔ bɛ ti yɛ se na bɛ nwo yɛ ɛzulolɛ mɔɔ bɛkulo kɛ bɛsɛkye yɛ la wɔ ɛkɛ! Bɛmɛ a le nwane mɔ? Kɛzi ɔyɛle mɔɔ bɛrayɛle sunsum evinli ɛ? Kɛzi bɛlɛbɔ mɔdenle kɛ bɛkɛboda yɛ ɛ? Amaa yɛanyia kpuyia ɛhye mɔ anwo mualɛ la, maa yɛzuzu edwɛkɛ bie mɔɔ zile wɔ alesama mɔlebɛbo la anwo.

SUNSUM NU ABƆDEƐ MƆƆ LE YƐ AGBƆVOLƐ

7. Menli dodo nyɛ a Seetan holale hwenle bɛ vile Nyamenle anwo a?

7 Kɛmɔ yɛnwunle ye wɔ buluku ɛhye Tile 3 ne la, anwumabɔvolɛ ne mɔ anu ko hulole kɛ ɔkɛli bɛdabɛ mɔɔ bɛha la anwo zo na ɔlua zo ɔdwazole ɔtiale Nyamenle. Amozii bɛravɛlɛle anwumabɔvolɛ ɛhye Seetan Abɔnsam. (Yekile 12:9) Seetan bɛlɛbɛlale Yive wiele la, ɔ nzi ɛvolɛ 1,600 ne anu, asɛɛ ɔholale ɔhwenle alesama kɔsɔɔti ɔvile Nyamenle anwo, na bɛ nuhua ekyi mɔɔ di nɔhalɛ mɔɔ le kɛ Ebɛle, Yinɔko nee Nowa la ala a ɔ sa anga bɛ a.Hibuluma 11:4, 5, 7.

8. (a) Kɛzi anwumabɔvolɛ ne mɔ bie rayɛle sunsum evinli ɛ? (b) Amaa bɛanzɛkye sunsum evinli ne mɔ wɔ Nowa mekɛ zo Azuyilɛ ne anu la, duzu a bɛyɛle a?

 8 Wɔ Nowa mekɛ zo, anwumabɔvolɛma gyɛne dele atua tiale Gyihova. Bɛvile Nyamenle anwuma abusua ne anu, bɛrale azɛlɛ ye azo bɛravale sonla nwonane bɛkpolole. Duzu ati ɔ? Yɛkenga ye wɔ Mɔlebɛbo 6:2 kɛ: “[“Nyamenle amra mrenya,” ɔ bo ɛkɛ ne edwɛkɛ] bie nwunle kɛ menli amra mraalɛ ne mɔ anwo yɛ fɛ; yemɔti bɛvale mɔɔ bɛdabɛ bɛkulo la bɛgyale bɛ.” Noko Gyihova Nyamenle ammaa ɛtane mɔɔ anwumabɔvolɛ ɛhye mɔ yɛle na ɔlua zo ɔmanle alesama noko yɛle ɛtane la angɔ zo. Ɔvale azuyilɛ ɔrale ewiade amuala ɔrazɛkyele ɛtanevolɛma kɔsɔɔti na ye  azonvolɛ mɔɔ di nɔhalɛ la ala a hale a. (Mɔlebɛbo 7:17, 23) Ɛhye ati, anwumabɔvolɛ ne mɔ mɔɔ dele atua anzɛɛ sunsum evinli ne mɔ gyakyile bɛ sonla nwonane ne ɛkɛ na bɛhakyile sunsum nu abɔdeɛ bɛziale bɛhɔle anwuma. Bɛlile bɛboale Abɔnsam, mɔɔ rayɛle “mbɔnsam [“sunsum evinli,” NW] kpanyinli” la.Mateyu 9:34.

9. (a) Duzu a dole sunsum evinli ne mɔ mɔɔ ziale hɔle anwuma la ɛ? (b) Duzu a yɛbazuzu nwolɛ wɔ sunsum evinli ne mɔ anwo a?

9 Mekɛ mɔɔ anwumabɔvolɛma mɔɔ yɛle anzosesebɛ la ziale hɔle anwuma la, bɛammaa bɛ adenle bɛammaa bɛamboka Nyamenle anwumabɔvolɛ abusua ne anwo kɛmɔ bɛyɛle Seetan, bɛ kpanyinli ne la. (2 Pita 2:4) Ɔwɔ nuhua kɛ bɛngola bɛngakyi bɛ nwo kɛ menli bieko ɛdeɛ, noko bɛkola bɛmaa alesama yɛ ɛtane. Nɔhalɛ nu, Seetan lua sunsum evinli ne mɔ anwo zo ‘ɛlɛbɛlɛbɛla ewiade amra amuala.’ (Yekile 12:9; 1 Dwɔn 5:19) Adenle boni azo? Ye titile ne, sunsum evinli ne mɔ dua ndenle ngakyile mɔɔ bɛziezie la azo bɛbɛlɛbɛla menli. (2 Kɔlentema 2:11) Maa yɛzuzu ndenle ɛhye mɔ bie anwo.

KƐZI SUNSUM EVINLI NE MƆ BƐLƐBƐLA MENLI LA

10. Duzu a le sunsum evinli nyɛleɛ?

10 Sunsum evinli ne mɔ dua sunsum evinli nyɛleɛ zo bɛlɛbɛla menli. Sunsum evinli nyɛleɛ a le ngitanwo mɔɔ awie nee sunsum evinli ne mɔ di anzɛɛ ɔdua awie gyɛne anwo zo ɔ nee bɛ di la. Baebolo ne tendɛ tia sunsum evinli nyɛleɛ na ɔtu yɛ folɛ kɛ yɛhwe yɛ nwo yɛvi debie biala mɔɔ fane sunsum evinli nyɛleɛ nwo la anwo. (Galeehyeama 5:19-21) Sunsum evinli ne mɔ fa sunsum evinli nyɛleɛ di gyima kɛmɔ menli mɔɔ kye fɛlɛ la fa sone bɔ koba ti kye fɛlɛ la. Sonla mɔɔ kye fɛlɛ la fa kɔleɛ bɔ koba ti kye fɛlɛ ngakyile. Zɔhane ala a sunsum evinli ne mɔ dua sunsum evinli nyɛleɛ ngakyile zo bɛ sa ka menli a.

11. Duzu a le abisadeɛ, na duzu ati a ɔwɔ kɛ yɛkoati a?

11 Adenle ko mɔɔ sunsum evinli ne mɔ dua zolɛ la a le abisadeɛ. Duzu a le abisadeɛ? Abisadeɛ le adenle mɔɔ bɛpe zo bɛnwu edwɛkɛ mɔɔ bazi kenlebie anzɛɛ debie mɔɔ bɛnze la anwo edwɛkɛ. Bɛ sa nu, kɔpo nu anzɛɛ neanleɛ nu mɔɔ bɛnea  bɛbɔ munzule, nzeleba ɛgualɛ yɛɛ ɛlalɛ ɛzulolɛ bo ɛhilelɛ amuala le ndenle mɔɔ bɛdua zo bɛbiza debie a. Ɔwɔ nuhua kɛ menli dɔɔnwo suzu kɛ esiane biala ɛnle abizadeɛ nwo ɛdeɛ, noko Baebolo ne kile kɛ menli mɔɔ ka mɔɔ bazi kenlebie la nee sunsum evinli ne mɔ a yɛ gyima a. Kɛ neazo la, Gyima ne 16:16-18 ka bɛlɛra bie mɔɔ ɛnee ‘sunsum evinli maa ɔdi ahɔne’ na ɔdua zo ‘ɔbɔ munzule’ la anwo edwɛkɛ. Noko tumi ɛhye vile ɔ sa wɔ mekɛ mɔɔ bɛdule sunsum evinli ne bɛvile ɔ nwo la.

Sunsum evinli ne mɔ dua ndenle ngakyile zo bɛlɛbɛla menli

12. Duzu ati a esiane wɔ nu kɛ yɛ nee mɔwuamra kɛli ngitanwo ɛ?

12 Adenle bieko mɔɔ sunsum evinli ne mɔ dua zo bɛlɛbɛla menli la a le kɛ bɛwula bɛ anwosesebɛ bɛmaa bɛbiza menli mɔɔ ɛwu la anwo edwɛkɛ. Bɛta bɛfa mɔwuamra anwo adwenle mɔɔ ɛndenrɛ la bɛbɛlɛbɛla menli mɔɔ bɛ dɔvolɛ bie ɛwu na bɛlɛdi nyane la. Menli mɔɔ tendɛ sunsum evinli nloa zo la bahola aha edwɛkɛ titile bie avane awie mɔɔ ɛwu la anwo anzɛɛ adendɛ kɛ ahenle mɔɔ ɛwu la ala. Ɛhye maa menli dɔɔnwo die di kɛ mɔwuamra tɛte aze na saa menli mɔɔ de aze la nee bɛ di ngitanwo a ɔboa bɛ ɔmaa bɛgyinla bɛ nyanelilɛ ne anloa. Noko adenle ɛhye azo mɔɔ bɛpe “bɛkyekye awie arɛle” la le mɛlɛbɛla na esiane wɔ nu. Duzu  ati ɔ? Ɔboalekɛ sunsum evinli ne mɔ kola fa awie mɔɔ ɛwu la ane tendɛ na bɛdua awie mɔɔ tendɛ bɛ nloa zo la anwo zo bɛka ahenle mɔɔ ɛwu la anwo edwɛkɛ. (1 Samoɛle 28:3-19) Bieko, kɛmɔ yɛzukoale ye wɔ Tile 6 ne la, mɔwuamra ɛnde aze. (Edwɛndolɛ 115:17) Yemɔti saa awie ‘biza awie mɔɔ ɛwu la anwo edwɛkɛ’ a ɛnee sunsum evinli ne mɔ ɛbɛlɛbɛla ye, na ɔlɛyɛ debie mɔɔ nee Nyamenle ɛhulolɛdeɛ ɛnyia la. (Mɛla ne 18:10, 11; Ayezaya 8:19) Ɛhye ati, maa ɛ nye ɛla ɛkɛ ne na koati adenle ɛhye mɔɔ esiane wɔ nu mɔɔ sunsum evinli ne mɔ dua zo bɛlɛbɛla menli la.

13. Duzu a menli dɔɔnwo mɔɔ ɛnee sulo sunsum evinli ne mɔ la ɛhola ɛyɛ a?

13 Sunsum evinli ne mɔ ɛmbɛlɛbɛla menli ala na eza bɛnwulonwunla bɛ. Ɛnɛ, Seetan nee ye sunsum evinli ne mɔ ze ye kɛ bɛ “mekɛ ɛha ekyi bie ala” na bɛaye bɛ bɛavi ɛkɛ ne, na kɛkala bɛ ti ɛyɛ se ɛdɛla mekɛ biala. (Yekile 12:12, 17) Noko akee, menli apenle apenle mɔɔ ɛnee sulo sunsum evinli ne mɔ la ɛhola ɛhwe bɛ nwo ɛvi sunsum evinli ne mɔ anwo. Kɛzi bɛyɛle ye ɛ? Na duzu a awie mɔɔ ɛlumua ɛva ɔ nwo ɛwula sunsum evinli nyɛleɛ nu la bahola ayɛ a?

KƐZI BƐKO BƐTIA SUNSUM EVINLI NE MƆ LA

14. Kɛmɔ alumua Keleseɛnema mɔɔ ɛnee wɔ Ɛfɛsɛse la yɛle la, kɛzi yɛbahola yɛahwe yɛ nwo yɛavi sunsum evinli ne mɔ anwo ɛ?

14 Baebolo ne maa yɛnwu adenle mɔɔ yɛdua zo a yɛbahola yɛaho yɛatia sunsum evinli ne mɔ na yɛahwe yɛ nwo yɛavi bɛ nwo la. Suzu alumua Keleseɛnema mɔɔ ɛnee wɔ Ɛfɛsɛse la neazo ne anwo nea. Bɛ nuhua bie mɔ vale bɛ nwo wulale sunsum evinli nyɛleɛ nu kolaa na bɛarayɛ Keleseɛnema. Noko mekɛ mɔɔ bɛzile kpɔkɛ kɛ bɛtwe bɛ nwo bɛavi sunsum evinli nyɛleɛ nwo la, duzu a bɛyɛle a? Baebolo ne ka ye kɛ: “Ngonyiama dɔɔnwo ne ala vale bɛ mbuluku mɔɔ bɛfa bɛyɛ gyima la rale manle bɛyelale bɛ wɔ bagua nu.” (Gyima ne 19:19) Ɔlua bɛ ngonyia mbuluku ne mɔ mɔɔ bɛyelale bɛ la azo, zɔhane menli ne mɔ mɔɔ ɛnee bɔ zo mɔɔ bɛrayɛ Keleseɛnema la yɛle neazo manle bɛdabɛ mɔɔ bɛkulo kɛ bɛko bɛtia sunsum evinli ne mɔ ɛnɛ la. Ɔwɔ kɛ menli mɔɔ kpondɛ kɛ bɛsonle Gyihova la fuandi sunsum evinli ninyɛne  biala mɔɔ bɛlɛ ye la bɛgua ye lɔ. Ninyɛne ɛhye mɔ bie mɔ a le mbuluku, magazine, video, ngɛlata nee edwɛne mɔɔ wula sunsum evinli nyɛleɛ nwo anwosesebɛ na ɔmaa ɔyɛ kɛ asɛɛ ɔle kpalɛ na anyelielɛ wɔ nu la. Debie bieko mɔɔ boka nwolɛ la a le banzɛlɛ nee ninyɛne gyɛne mɔɔ bɛfa bɛbɔ bɛ nwo bane wɔ esiane nwo la.1 Kɔlentema 10:21.

15. Amaa yɛaho yɛatia sunsum evinli ne mɔ la duzu a ɔhyia kɛ yɛyɛ a?

15 Keleseɛnema mɔɔ wɔ Ɛfɛsɛse la yelale bɛ ngonyia mbuluku ne mɔ wiele na ɔ nzi mekɛ bie anu, ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hɛlɛle hɔmanle bɛ kɛ: ‘Sunsum nu anwuma ɛlɔnema amumuyɛma yɛɛ yɛ nee bɛ ɛlɛko a.’ (Ɛfɛsɛsema 6:12) Ɛnee sunsum evinli ne mɔ ɛtɛgyakyile gyima mɔɔ bɛlɛdi la. Ɛnee bɛlɛkɔ zo bɛava tumi ɛtane ne bɛali gyima. Ɛhye ati, duzu a ɛnee nwolɛ hyia kɛ zɔhane Keleseɛnema ne yɛ a? Pɔɔlo hanle hilele bɛ kɛ: ‘Mekɛ biala bɛva diedi bɛyɛ bɛ sa nu enyinlike, ɔluakɛ yemɔ a bɛbava bɛalie Seetan ɛda ne mɔɔ ɛlɛsɔ mɔɔ ɔkɛdo la amuala bɛanlua bɛ a.’ (Ɛfɛsɛsema 6:16) Saa yɛ diedi enyinlike ne anu mia a yɛɛ yɛbahola yɛaho yɛatia sunsum evinli ne mɔ kpalɛ a.Mateyu 17:20.

16. Kɛzi yɛbahola yɛamaa yɛ diedi ne anu amia ɛ?

16 Kɛzi yɛbahola yɛamaa yɛ diedi ne anu amia ɛ? Ɔlua Baebolo ne mɔɔ yɛbazukoa la azo. Saa bane bie bagyinla a ɔvi anwosesebɛ mɔɔ wɔ ye adiabo ne anu la. Zɔhane ala a, saa yɛ diedi ne anu bamia a ɔbagyinla anwosesebɛ mɔɔ wɔ deɛ mɔɔ ɔgyi zo mɔɔ yemɔ a le Nyamenle Edwɛkɛ, Baebolo ne, anu nɔhalɛ nrɛlɛbɛ la azo. Saa yɛkenga Baebolo ne na yɛsukoa ye dahuu a, yɛ diedi ne anu bamia kpalɛ. Diedi zɛhae babɔ yɛ nwo bane avi sunsum evinli ngyegyelɛ nwo kɛmɔ bane mɔɔ anwo gyinla ye de la.1 Dwɔn 5:5.

17. Duzu a ɔhyia kɛ yɛyɛ na yɛaho yɛatia sunsum evinli ne mɔ a?

17 Duzu a ɛnee ɔwɔ kɛ Keleseɛnema mɔɔ wɔ Ɛfɛsɛse la eza yɛ a? Ɛnee bɛhyia anwobanebɔlɛ bieko ɔluakɛ ɛnee bɛde sua mɔɔ sunsum evinli nyɛleɛ ɛbu zo wɔ nu la azo. Yemɔti Pɔɔlo zele bɛ kɛ: “Mekɛ biala bɛzɛlɛ kɛmɔ sunsum ne kile la. . . . Bɛbodo bɛzɛlɛ kpalɛ wɔ sunsum ne anu dahuu.” (Ɛfɛsɛsema 6:18) Kɛmɔ yɛde ewiade mɔɔ sunsum evinli nyɛleɛ ɛbu zo wɔ nu la ati, ahonle nu mɔɔ yɛfi yɛazɛlɛ Gyihova ɛkɛ ne anwobanebɔlɛ la hyia kpalɛ amaa yɛaho yɛatia sunsum evinli ne mɔ. Emomu, ɔwɔ kɛ yɛbɔ  Gyihova duma wɔ yɛ asɔneyɛlɛ nu. (Mrɛlɛbulɛ 18:10, NW) Ɛhye ati, ɔwɔ kɛ yɛkɔ zo yɛsɛlɛ Nyamenle kɛ ɔkɛlie yɛ ɔkɛvi “amumuyɛnli Seetan asa anu.” (Dwɔn 17:15) Gyihova badie asɔneyɛlɛ zɛhae mɔɔ vi ahonle nu la.Edwɛndolɛ 145:19.

18, 19. (a) Duzu ati a yɛlɛ anwodozo kɛ yɛbali konim wɔ konle mɔɔ yɛlɛko yɛatia sunsum evinli ne mɔ la anu a? (b) Kpuyia boni a yɛbanyia ye mualɛ wɔ tile bieko mɔɔ doa zo la anu a?

18 Sunsum evinli ne mɔ anwo yɛ ɛzulolɛ, noko saa yɛko yɛtia Abɔnsam na yɛbikye Nyamenle yɛyɛ Ye ɛhulolɛdeɛ a ɔnle kɛ yɛsulo bɛ. (Gyemise 4:7, 8) Sunsum evinli ne mɔ tumi ne lɛ ye ɛweɛne. Bɛhwenle bɛ nzo wɔ Nowa mekɛ zo, na bɛ ndɛnebualɛ mɔɔ li awieleɛ la ɛlɛba. (Dwuudu 6) Eza kakye kɛ, Gyihova anwumabɔvolɛma mɔɔ lɛ tumi la bɔ yɛ nwo bane. (2 Arelemgbunli 6:15-17) Bɛ nye die kɛ bɛkɛnwu kɛ yɛho yɛdɔ zo wɔ sunsum evinli ne mɔ mɔɔ yɛko yɛatia bɛ la anu. Anwumabɔvolɛ tenlenema ɛhye mɔ gyi yɛ nzi. Ɛhye ati, bɛmaa yɛhɔ zo yɛbikye Gyihova nee ye sunsum nu abɔdeɛ mɔɔ di nɔhalɛ la. Ɔrɛla ye kɛ yɛdayɛ noko yɛbahoati sunsum evinli nyɛleɛ biala na dahuu yɛava folɛdulɛ mɔɔ wɔ Nyamenle Edwɛkɛ ne anu la yɛali gyima. (1 Pita 5:6, 7; 2 Pita 2:9) Saa yɛyɛ ye zɔ a yɛbali konim wɔ konle ne mɔɔ yɛlɛko yɛatia sunsum evinli ne mɔ la anu.

19 Noko, duzu ati a Nyamenle ɛmaa sunsum evinli ne mɔ nee ɛtaneyɛlɛ mɔɔ ɛva amaneɛnwunlɛ dɔɔnwo ɛrɛlɛ menli la anwo adenle a? Yɛbanyia kpuyia ɛhye mualɛ wɔ tile bieko mɔɔ doa zo la anu.

^ ɛden. 2 Yekile 5:11 ka ye wɔ anwumabɔvolɛma mɔɔ le tenlene la anwo kɛ bɛle, “Apenle apenle nee mgbe mgbe,” anzɛɛ “apenle bulu mɔnwo apenle bulu.” (nea Daneɛle 7:10) Yemɔti Baebolo ne kile kɛ bɛbɔle anwumabɔvolɛma mgbe ɛya ɛya dɔɔnwo.