Skip to content

Skip to table of contents

OCIPAMA CEKŨI LAVALI

Oku Ambata Omuenyo u Sanjuisa Suku

Oku Ambata Omuenyo u Sanjuisa Suku
  • O livala ndati ukamba la Suku?

  • Vusuanji wa lingiwa la Satana ove wa kongeliwamo ndati?

  • Ovilinga vipi vi sumuisa Yehova?

  • Ambata ndati omuenyo u sanjuisa Suku?

1, 2. Tukula olonduko viomanu vamue Yehova a sokisile ndakamba vaye.

 NDA wa kaile lepuluvi lioku nõla omunu umue oco a kale ekamba liove, nda wa nõla omunu ukuavituwa vipi? Ocili okuti nda wa nõla una o kuete ovisimĩlo ndevi viove. Haeye o sole ovina ove o solevo. Kuenda una wa sumbila ovina ove wa sumbilavo. Haeye ukuavituwa viwa, okuti ukuacili haeye ukuahenda.

2 Kosiahũlu, Suku wa nõlele omanu vamue oco va kale akamba vaye. Umue pokati komanu vaco Avirahama. Yehova wa tukula Avirahama hati, ekamba liange. (Tanga Isaya 41:8; Tiago 2:23.) Suku wa tukula Daviti hati, ‘ulume ukuotima wa sunguluka kokuange.’ Momo Daviti wa kala lovituwa Yehova a sanjukila. (Ovilinga 13:22) Yehova wa tukulavo uprofeto Daniele hati, ulume “wa soliwa calua.”​—Daniele 9:23.

3. Momo lie Yehova a nõlelele omanu vamue oco va kale akamba vaye?

3 Momo lie Yehova a sokisilile Avirahama, la Daviti, kuenda Daniele ndakamba vaye? Eye wa sapuila Avirahama hati: “Wa pokola kondaka yange.” (Efetikilo 22:18) Eci ci lekisa okuti Yehova o livala lika ukamba la vana va linga eci eye a kisika kokuavo. Yehova wa sapuilile va Isareli hati: “Pokoli kondaka yange oco ndinga Suku yene kuenje ene vu linga omanu vange.” (Yeremiya 7:23) Nda wa pokola ku Yehova, ove oka kalavo ekamba liaye.

YEHOVA O KUATISA AKAMBA VAYE

4, 5. Yehova o lekisa ndati unene waye komanu vaye?

4 Sokolola ño handi eci ci lomboloka oku kala ekamba lia Suku. Embimbiliya li tu sapuila okuti Yehova o sandiliya apuluvi voku “lekisa unene waye ku vakuavitima vio sungulukila.” (2 Asapulo 16:9) Yehova o lekisa ndati unene waye kokuove? Onjila yimue eye a ci linga, ya tukuiwa Kosamo 32:8, oku tu tanga hati: ‘[Ame ndi Yehova] hu longisa, hu imbaimba onumbi yonjila wendela. Hu lungula, hu imba ovaso.’

5 Helembelekokuolio olondaka evi vi tu ĩha! Ovio vi lekisa okuti Yehova oka ku imba onumbi yonjila wendela kuenda oka ku lavulula ndomo o kapako olonumbi viaco. Suku o yongola okuti ove o pandikisa kuenda o yula ayonjo osi. (Tanga Osamo 55:22.) Nda wa vumba Yehova lutima wove wosi, ci tava okuti o kolela kolondaka viukualosamo wa popia hati: “Oloneke viosi ñapa ñapa Yehova kovaso ange. Omo eye o kasi kondio yange si sengiwa.” (Osamo 16:8; 63:8) Yehova oka ku kuatisa oku ambata omuenyo umue u sanjuisa. Pole, ndomo wa ci kũlĩha, kuli umue unyali wa Suku, okuti oka sandiliya onjila yoku ku tateka oku linga ocipango ca Suku.

USUANJI WA LINGIWA LA SATANA

6. Nye Satana a lundila omanu?

6 Ocipama 11 celivulu lilo, ca lombolola ndomo Satana Eliapu a lingila usuanji uviali wa Suku. Satana wa lundila Suku hati, wa linga undiandia ku Adama la Heva. Momo ka va ecelelele oku linõlela ovo muẽle eci ciwa leci cĩvi. Eci Adama la Heva va linga ekandu pa pita otembo yimue. Noke oluali lua fetika oku yuka locitumbulukila cavo. Kuenje Satana wa kapa vatatahãi esunga lieci omanu va kala loku vumbila Suku. Eye wa sapuila Suku hati, “omanu ka va kasi oku ku vumba omo okuti va ku sole. Nyĩhe epuluvi nda si va tindula vosi kokuove.” Ulandu wa Yovi u lekisa okuti eci oco Satana a kala loku sima. Helie wa kala Yovi? Kuenda wa kongeliwile ndati vusuanji wa Satana?

7, 8. (a) Nye ca velisilepo Yovi okuti omanu vakuavo vokotembo yaye ci sule? (b) Satana wa kapele ndati vatatahãi esunga lia Yovi lioku vumba Suku?

7 Tunde eci Yovi a kala komuenyo pa pita ale ci soka 3.600 kanyamo. Yovi wa kala omunu umue uwa. Momo Yehova wa popia hati: “Kilu lieve ka kuli ukuavo wa lisoka laye, okuti omunu wa pua etondelo, haeye ukuesunga, o sumba Suku, kuenje o suvuka evĩho.” (Yovi 1:8) Ekalo lia Yovi lia sanjuisile Suku.

8 Satana wa kapa vatatahãi esunga lieci Yovi a kalela oku vumba Suku. Eliapu lia sapuila Yehova hati: “Haveko hẽ wo vindikiya kolonele viosi oku vindikiya onjo yaye la cosi a kuete? Wa sumũluisa upange wovaka aye, kuenje ovipako viaye via lua vofeka. Puãi, imba eka liove okuti o lamba cosi a kuete kuenje eye o ku likalela kovaso ove.”​—Yovi 1:10, 11.

9. Yehova wa tambulula ndati kalundi a Satana? Kuenda momo lie?

9 Lolondaka evi Satana wa kala loku popia okuti Yovi wa kala ño oku vumba Suku omo lieci Suku o wĩhile. Eliapu lia lundilavo Yovi okuti nda wa kapiwa voseteko, eye o ñualelapo Suku. Yehova wa tambulula hẽ ndati alundi a Satana? Omo okuti Satana wa kapa vatatahãi esunga lia Yovi lioku vumba Suku, Yehova wa ecelela okuti Yovi o setekiwa. Loseteko yaco, Yovi nda wa lekisa nda o sole muẽle Suku ale kosole.

YOVI WA SETEKIWA

10. Ovitangi vipi Yovi a lipita lavio? Pole eye ka lingile nye?

10 Ka pa pitile otembo yalua Satana wa fetika oku seteka Yovi kovina viñi viñi. Tete vimue pokati kovinyama via Yovi via nyaniwa, vikuavo via pondiwa. Noke vamue pokati kakuenje vaye va pondiwa. Eci co lingisa ohukũi. Noke ocipepe ca ponda omãla vaye vosi. Kovina viosi evi “Yovi ka lingile ekandu, ndaño oku vela Suku.”​—Yovi 1:22.

11. (a) Ocina cipi cavali Satana a lundila Yovi? Kuenda Yehova wa kumbulula ndati? (b) Ndaño loku vela lopo Yovi wa popia hati ndati?

11 Satana ka liwekelepo. Eye wa sima okuti Yovi wa pandikisa kepese liovipako viaye, kuenda koku pondiwa kuakuenje vaye. Pole nda wo kokela oku vela, eye oka ñualelapo Suku. Yehova wa ecelela okuti Satana o veta Yovi loku vela kumue kũvi. Pole, ndaño loku vela, Yovi ekolelo liaye ku Suku ka lia tepulukile. Eye wa popia lutõi hati: “Toke fa si liweka kesunga liange.”​—Yovi 27:5.

Yovi wa sumũlũisiwa omo liepokolo liaye

12. Yovi wa eca ndati etambululo kalundi Eliapu?

12 Yovi ka kũlĩhĩle okuti Satana eye wa kala loku u kokela ovitangi viaco. Kuenda ka kũlĩhĩle alundi Eliapu lia lingila uviali wa Yehova. Yovi wa simĩle okuti, Suku eye wa kala loku u kokela ovitangi viaco. (Yovi 6:4; 16:11-14) Pole, lopo ka liwekelepo kesunga liaye kovaso a Yehova. Kuenje alundi a Satana vokuti Yovi wa kala ño oku vumba Suku omo okuti wo sumũlũisa, a lekisa okuti haciliko.

13. Yehova wa liyeva ndati eci a mõla epokolo lia Yovi?

13 Oku pandikisa kua Yovi kolohali viaye, kua eca ku Yehova esunga lioku eca etambululo kalundi a Satana. Yovi wa lekisa okuti wa kala muẽle ekamba lia Yehova. Kuenje Suku wo sumũlũisa omo liepokolo liaye.​—Yovi 42:12-17.

OVE WA KONGELIWAMOVO

14, 15. Nye tu popela okuti alundi a Satana ka a sulilile lika ku Yovi puãi a tiamisiwila komanu vosi?

14 Alundi a Satana atiamẽla koku pokola ku Suku, ka a loñisiwile lika ku Yovi. Ove wa kongeliwamovo. Eci ci limbukiwila kelivulu Liolosapo 27:11. Kelivulu liaco, tu sangako olondaka via Yehova eci a popia hati: “Kuata olondunge amõlange, sanjuisa utima wange, oco nambulule u o njimbula.” Olondaka evi via sonehiwa osimbu, pana okuti Yovi wa fa ale. Eci ci lekisa okuti Satana handi wa kala oku amamako oku penya Suku kuenda oku lundila afendeli Vaye. Nda tua ambata omuenyo umue u sanjuisa Yehova, tu ko kuatisa oku eca etambululo kalundi a Satana. Kuenje tuka sanjuisa utima waye. Oco hẽ ove o liyeva ndati? Ka ci ku sanjuisa hẽ oku eca etambululo kalundi Eliapu, ndaño ci sukila oku linga apongoloko amue komuenyo wove?

15 Kũlĩha okuti Satana wa popia hati: “Ekova lekova! Cosi omunu a kasi laco o ci ecela omuenyo waye.” (Yovi 2:4) Poku popia hati cosi “omunu” a kuete, Satana ka kaile oku tiamisila lika alundi aye ku Yovi. Pole, wa kala loku a tiamisila komanu vosi. Eli olio etosi lia velapo. Satana wa kala loku kapa vatatahãi epokolo liove ku Suku. Eliapu li yongola okuti ove o liwekapo oku pokola ku Suku eci kuiya ovitangi. Satana wa siata oku ci linga hẽ ndati?

16. (a) Satana wa siata oku tindula ndati omanu ku Suku? (b) Eliapu pamue lika seteka ndati oku ci linga love?

16 Ndomo ca lomboluiwa ale Vocipama cekũi, Satana wa siata oku kuama olonjila vialua vioku tindula omanu ku Suku. Olonjanja vimue, eye o kuata “Ndohosi yi koma oku sandiliya u a lia.” (1 Petulu 5:8) Eci pamue ci limbukiwila kakamba vove, lavakuepata liove, ale vamue vakuavo va ku tateka oku lilongisa Embimbiliya. Ale pamue va ku tateka oku kapako eci wa lilongisa. a (Yoano 15:19, 20) Pole, olonjanja vimue, Satana “o liluvikiya ndungelo wocinyi.” (2 Va  Korindo 11:14) Eliapu latutu aye, li pondola oku ku kemba kuenda oku ku yapula kepandi liove lioku ambata omuenyo u sanjuisa Suku. Eye pamue oku kokela esumuo lioku sima okuti ku kuete esilivilo kovaso a Suku. (Olosapo 24:10) Ci kale okuti Satana o limõlehisa “ndohosi yi koma” ale “ndungelo wocinyi,” elundi liaye hailio limosi. Eye wa popia hati: eci ove o sangiwa lovitangi ale layonjo, oka liwekapo oku fendela Suku. Oka lekisa hẽ ndati okuti alundi a Satana esanda ndeci Yovi a linga?

POKOLA KOVIHANDELEKO VIA YEHOVA

17. Esunga lipi lia velapo tu kuete lioku pokola kovihandeleko via Yehova?

17 Ove ci tava okuti eca etambululo kalundi a Satana poku ambata omuenyo u sanjuisa Suku. Eci hẽ ci lomboloka nye? Embimbiliya lieca etambululo. Olio li popia hati: “ Sola Yehova Suku yove lutima wove wosi, lomuenyo wove wosi, longusu yove yosi.” (Esinumuĩlo 6:5) Eci ocisola ove okuetele Suku ci livokiya, oka kuata onjongole yoku linga eci eye a kisika kokuove. Upostolo Yoano wa soneha hati: “Oku sola Suku kua lomboloka oku pokola kovihandeleko viaye. ” Nda o sole Yehova lutima wove wosi, oka limbuka okuti “ovihandeleko viaye ka vi lemi.”​—1 Yoano 5:3.

18, 19. (a) Vipi ovihandeleko via Yehova? (Tala  okakasia kemẽla 122.) (b) Tua kũlĩha ndati okuti Suku ka kasi oku tu kisika cimue ka tu tẽla?

18 Ovihandeleko viaco hẽ vipi? Vimue vina mua kongela ovituwa tu sukila oku yuvula. Vimue pokati kavio o vi sanga vokakasia ka sangiwa kemẽla 122, ka kuete osapi ya linga hati: “Yuvula Eci Yehova a Suvuka.” Vokakasia kaco oka sangamo ovituwa Embimbiliya li pisa. Vimue pokati kovituwa viaco oku vi vanja ño lonjanga, vi mõleha soketi havivĩko. Pole, nda wa konomuisa ovisonehua viatiamẽlako, oka limbuka okuti ovihandeleko via Yehova via sunguluka. Oku linga apongoloko kovituwa viove ka cika leluka. Puãi, oka limbuka okuti oku ambata omuenyo u sanjuisa Suku ci nena esanju lialua. (Isaya 48:17, 18) Kuenda o tẽla oku ci linga. Tua kũlĩha ndati okuti o ci tẽla?

19 Yehova lalimue eteke a kisika kokuetu cimue ka tu tẽla. (Tanga Esinumuĩlo 30:11-14.) Eye wa kũlĩha ongusu yetu kuenda toke apa yi sulila, okuti etu muẽle ci sule. (Osamo 103:14) Omo liaco Yehova o tu ĩha ongusu ya piãla yoku pokola kokuaye. Upostolo Paulu wa soneha hati: “Suku wa kolelua, kuenje ka tava okuti wu yonjiwa te leli wu tẽla, puãi kumuamue leyonjo u muisivo evelo lioku puluka okuti vu soka lalio.” (1 Va  Korindo 10:13) Oco o tẽle oku pandikisa, Yehova o ku ĩha “Unene wa piãla.” (2 Va  Korindo 4:7) Upostolo Paulu, pana okuti wa pandikisa ale kovitangi vialua, wa popia hati: “Nẽla ovina viosi vu Kristu u o ñolaisa.”​—Va Filipoi 4:13.

KUATA OVITUWA VI SANJUISA SUKU

20. Ovituwa vipi vi sanjuisa Suku ove o sukila oku lekisa? Kuenda momo lie ci kuetele esilivilo?

20 Voku sanjuisa Yehova mua kongela vali cikuavo haku yuvulako lika eci eye a suvuka. Ove o sukilavo oku sola eci eye a sole. (Va Roma 12:9) Ove hẽ kua siatele oku nõla akamba vana okuti va kuete ovisimĩlo ndevi viove, haivo va sole eci ove o sole? Cimuamue haico la Yehova. Omo liaco, li longisa oku sola eci Yehova a sole. Vimue pokati kovina viaco, via sonehiwa Kosamo ocipama 15. Kosamo yaco tu sangako ovituwa ava va yongola oku kala akamba va Suku va sesamẽla oku lekisa. (Tanga Osamo 15:1-5.) Akamba va Yehova va lekisa eci Embimbiliya li tukula hati ‘apako espiritu.’ Vapako aco mua kongela oku lekisa “ocisola, esanju, ombembua, epandi, unu, esunga, ekolelo, umbombe, [kuenda] esuluviko.”​—Va Galatia 5:22, 23.

21. Nye cika ku kuatisa oku kuata ovituwa vi sanjuisa Suku?

21 Oku tanga Embimbiliya eteke leteke kuenda oku lilongisa olondaka vi sangiwamo, cika ku kuatisa oku kuata ovituwa vi sanjuisa Suku. Oku lilongisa eci Suku a sanjukila, cika ku kuatisavo oku kuata ovisimĩlo ndevi via Suku. (Isaya 30:20, 21) Nda ocisola cove la Yehova ca livokiya, oka kuata vali onjongole yalua yoku ambata omuenyo u sanjuisa.

22. Nda wambata omuenyo u sanjuisa Suku oka tẽla oku linga nye?

22 Oku ambata omuenyo u sanjuisa Yehova ka ca lelukile. Embimbiliya li sokisa oku pongolola ovituwa viove loku lula omunu wale kuenda oku wala omunu wokaliye. (Va Kolosai 3:9, 10) Pole, catiamẽla koku kapako ovihandeleko via Yehova, ukualosamo wa popia hati: “Oku vi linga ku kuete onima ya lua.” (Osamo 19:11) Ove oka limbukavo okuti oku ambata omuenyo umue u sanjuisa Suku cinena asumũlũho. Nda wa ci linga, oka eca etambululo kalundi a Satana kuenda oka sanjuisa utima wa Yehova.

a Eci ka ci lomboloka okuti wosi o tamalãla love okasi oku vetiyiwa la Satana. Pole, Satana eye osuku yoluali lulo. Kuenda oluali luosi lu kasi povaka aye. (2 Va  Korindo 4:4; 1 Yoano 5:19) Omo liaco, nda tu ambata omuenyo umue u sanjuisa Suku, tu lavoka okuti tuka suvukiwa.