1, 2. Ke potšišo efe yeo o swanetšego go ipotšiša yona ka morago ga go tlogela bodumedi bja maaka, gomme ke ka baka la’ng o nagana gore se se bohlokwa?

A RE re mohlomongwe o lemogile gore tikologo ka moka yeo o dulago go yona e šilafaditšwe. Motho yo mongwe o be a dutše a tšholla ditšhila tšeo di nago le mpholo ka sephiring tikologong yeo, gomme bjale boemo ke bjo bo beago maphelo kotsing. O be o tla dira’ng? Ga go pelaelo gore o be o tla huduga ge o be o ka kgona. Eupša ka morago ga go dira bjalo o be o sa dutše o tla swanelwa ke go lebana le potšišo e bohlokwa ya gore, ‘Na le nna ke tšhetšwe mpholo?’

² Boemo bjo bo swanago bo a tšwelela ge e le mabapi le bodumedi bja maaka. Beibele e ruta gore borapedi bjo bo bjalo bo šilafaditšwe ke dithuto gotee le mekgwa tše sa hlwekago. (2 Ba-Korinthe 6:17) Ke ka baka leo go lego bohlokwa go wena gore o tšwe go “Babilona o Mogolo” e lego mmušo wa lefase wa bodumedi bja maaka. (Kutollo 18:2, 4) Na o dirile se? Ge e ba o dirile bjalo, o swanetšwe ke go retwa. Eupša go na le mo gontši mo go akaretšwago go feta feela go ikarola goba go tlogela bodumedi bja maaka. Ka morago ga moo o swanetše go ipotšiša gore, ‘Na e ka ba e le gore mekgwa e itšego ya bodumedi bja maaka e sa le gona go nna?’ Ela hloko e mengwe ya mehlala.

3. (a) Beibele e bolela’ng mabapi le go dirišwa ga diswantšho, gomme ke ka baka la’ng go ka ba thata go ba bangwe gore ba amogele pono ya Modimo? (b) Ke’ng seo o swanetšego go se dira ka dilo le ge e le dife tšeo o nago le tšona tšeo di sepedišanago le borapedi bja maaka?

³ Ba bangwe ba be ba dutše ba e-na le diswantšho le diphapoši tše kgethwa ka magaeng a bona ka nywaga e mentši. Na seo e ka ba e le therešo ka wena? Ge e ba go bjalo, o ka nagana gore ga se gwa tlwaelega goba go fošagetše go rapela Modimo ka ntle le thušo e bjalo e bonagalago. E bile o ka ikwa o rata tše dingwe tša dilo tše kudu. Eupša Modimo ke yena a bolelago gore o swanetše go rapelwa bjang, gomme Beibele e ruta gore ga a nyake gore re diriše diswantšho. (Ekisodo 20:4, 5; Psalme 115:4-8; Jesaya 42:8; 1 Johane 5:21) Ka gona o ka emela borapedi bja therešo ka go senya dilo le ge e le dife tšeo o nago le tšona tšeo di sepedišanago le borapedi bja maaka. Leka ka mo o ka kgonago ka gona go di lebelela ka tsela yeo Jehofa a di lebelelago ka yona—di le bjalo ka “makxapa.”—Doiteronomio 27:15.

4. (a) Re tseba bjang gore go rapela bagologolo ke ga lefeela? (b) Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a thibela batho ba gagwe gore ba se tšee karolo mohuteng le ge e le ofe wa go dirišana le meoya?

⁴ Go rapela bagologolo le gona go tlwaelegile madumeding a  mantši a maaka. Pele ba ithuta therešo ya Beibele, ba bangwe ba be ba dumela gore bahu ba a phela lefelong le le sa bonagalego le gore ba ka thuša goba go gobatša batho ba ba phelago. Mohlomongwe o be o fela o dira maiteko a magolo a go latša bagologolo ba gago ba ba hwilego. Eupša ka ge o ithutile go Kgaolo 6 ya puku ye, bahu ga go na moo ba phelago gona. Ka gona, maiteko a go boledišana le bona ke a lefeela. Melaetša le ge e le efe yeo go bonagalago e e-tšwa go moratiwa yo a hwilego ge e le gabotse e tšwa go batemona. Ka gona, Jehofa o ile a thibela ba-Isiraele go leka go bolela le bahu goba go tšea karolo mohuteng o mongwe le ge e le ofe wa go dirišana le meoya.—Doiteronomio 18:10-12.

5. O ka dira’ng ge e ba go diriša diswantšho goba go rapela bagologolo e be e le karolo ya bodumedi bja gago bja nakong e fetilego?

⁵ Ge e ba go diriša diswantšho goba go rapela bagologolo e be e le karolo ya tsela ya gago ya nakong e fetilego ya go rapela, ke’ng seo o ka se dirago? Bala gomme o naganišiše ka ditemana tša Beibele tšeo di go bontšhago kamoo Modimo a lebelelago dilo tše ka gona. Rapela Jehofa letšatši le letšatši mabapi le kganyogo ya gago ya go nyaka go emela borapedi bja therešo ka go tia, gomme o mo kgopele a go thuše gore o nagane go etša kamoo a naganago ka gona.—Jesaya 55:9.

6, 7. (a) Keresemose e binwa e le eng go etša ge go akanywa, gomme na balatedi ba Jesu ba lekgolong la pele la nywaga ba ile ba e bina? (b) Go binwa ga matšatši a matswalo go be go tswalanywa le eng mehleng ya barutiwa ba Jesu ba pele?

⁶ Borapedi bja motho bo ka šilafatšwa ke bodumedi bja maaka ge go tliwa tabeng ya matšatši a tlwaelegilego a maikhutšo. Ka mohlala, ela hloko Keresemose. Keresemose e binwa e le matswalo a Jesu Kriste ka ge go akanywa bjalo, gomme mo e ka bago madumedi ka moka ao a ipolelago gore ke a Bokriste a a e bina. Lega go le bjalo, ga go na bohlatse bja gore barutiwa ba lekgolong la pele la ngwaga ba Jesu ba ile ba bina letšatši le bjalo la maikhutšo. Puku ya Sacred Origins of Profound Things e re: “Nywaga-kgolo e mebedi ka morago ga go belegwa ga Kriste, ga go yo a bego a tseba ka go lebanya gore o belegwe neng, e bile ke  batho ba sego kae bao ba bego ba e-na le kgahlego ya go tseba gore o belegwe neng.”

⁷ Gaešita le ge barutiwa ba Jesu ba ka be ba ile ba tseba letšatši-kgwedi la go lebanya la go belegwa ga gagwe, ba be ba ka se ke ba le bina. Ka baka la’ng? Ka gobane bjalo ka ge The World Book Encyclopedia e bolela, Bakriste ba pele “ba be ba lebelela go bina letšatši la matswalo la motho le ge e le ofe e le motlwae wa boheitene.” Ditiragalo di nnoši tša go binwa ga matšatši a matswalo tšeo di begilwego ka Beibeleng ke tša babuši ba babedi bao ba bego ba sa rapele Jehofa. (Genesi 40:20; Mareka 6:21) Go binwa ga matšatši a matswalo go be go dirwa e le go hlompha medingwana ya boheitene. Ka mohlala, ka May 24 ba-Roma ba ile ba bina letšatši la matswalo la modimogadi Diana. Letšatšing le le latelago, ba ile ba bina letšatši la matswalo la modimo wa bona wa letšatši e lego Apollo. Ka baka leo, go binwa ga matšatši a matswalo go be go tswalana le boheitene, e sego le Bokriste.

8. Hlalosa kgokagano magareng ga go binwa ga matšatši a matswalo le tumela-khwele.

⁸ Go na le lebaka le lengwe leo ka lona Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba bego ba ka se bine letšatši la Jesu la matswalo. Barutiwa ba gagwe go bonagala ba be ba tseba gore go binwa ga matšatši a matswalo go be go e-na le kgokagano le tumela-khwele. Ka mohlala, ba-Gerika ba bantši le ba-Roma ba mehleng ya bogologolo ba be ba dumela gore moya o be o e-ba gona ge motho yo mongwe le yo mongwe a belegwa gomme wa mo šireletša bophelo bja gagwe ka moka. Puku ya The Lore of Birthdays e re: “Moya wo o be o e-na le tswalano e makatšago le modimo yoo ka letšatši la gagwe la matswalo motho a bego a belegwa.” Ruri Jehofa o be a ka se ke a thabišwa ke go binwa le ge e le gofe moo go bego go tla tswalanya Jesu le tumela-khwele. (Jesaya 65:11, 12) Ka gona go tlile bjang gore Keresemose e binwe ke batho ba bantši?

9. Go tlile bjang gore December 25 e tšewe e le letšatši la go binwa ga matswalo a Jesu?

⁹ E bile feela ka morago ga nywaga e makgolo a mmalwa Jesu  a phetše lefaseng moo batho ba ilego ba thoma go bina letšatši la gagwe la matswalo ka December 25. Eupša leo e be e se letšatši la go belegwa ga Jesu, ka gobane go bonagala a belegwe ka October. * Ka gona ke ka baka la’ng go ile gwa kgethwa December 25? Ba bangwe bao ka morago ba ilego ba ipolela gore ke Bakriste go bonagala ba ile “ba duma gore letšatši le le sepedišane le monyanya wa Roma wa boheitene woo o bego o swaya ‘go tswalwa ga letšatši le le sa fenywego.’” (The New Encyclopædia Britannica) Marega ge letšatši le be le bonagala le se na matla, baheitene ba be ba swara menyanya ya go hwetša mothopo wo wa borutho le seetša gore o boe go tšwa kgole mo o bego o ile gona. Go be go naganwa gore December 25 ke letšatši leo ka lona letšatši le bego le thoma go boa. E le go leka go sokolla baheitene, baetapele ba bodumedi ba ile ba amogela monyanya wo gomme ba leka go o dira gore o bonagale eke ke wa Bokriste. *

10. Ke ka baka la’ng batho ba bangwe ba be ba sa bine Keresemose dinakong tše di fetilego?

¹⁰ Go ba ga Keresemose yeo e thomilego boheiteneng e sa le go lemogwa kgale. Ka baka la mathomo a yona ao e sego a mangwalo, Keresemose e ile ya thibelwa kua Engelane le dikoloning tše dingwe tša Amerika lekgolong la bo-17 la nywaga. Motho le ge e le mang yo a bego a bile a dula ka gae a sa ya mošomong ka Keresemose o be a swanetše go lefa kotlo. Lega go le bjalo, go se go ye kae metlwae ya kgale e ile ya tšwelela gape gomme gwa oketšwa e mengwe e mefsa. Keresemose gape e ile ya boela ya ba letšatši le legolo la maikhutšo, gomme le sa dutše le le bjalo dinageng tše dintši. Lega  go le bjalo, ka baka la go kgokagana mo go lego gona magareng ga Keresemose le bodumedi bja maaka, bao ba nyakago go kgahliša Modimo ga ba e bine goba go bina letšatši le ge e le lefe la maikhutšo leo le thomilego borapeding bja boheitene. *

11. Ke ka baka la’ng batho ba bangwe ba bina matšatši a maikhutšo, eupša ke’ng seo e swanetšego go ba sa bohlokwa kudu go rena?

¹¹ Ba bangwe ba dumela gore matšatši a maikhutšo a bjalo ka Keresemose a thomile boheiteneng eupša go dutše go le bjalo ba nagana gore ga se phošo go a bina. Ge e le gabotse, batho ba bantši ga ba nagane ka borapedi bja maaka ge ba bina matšatši a maikhutšo. Ditiragalo tše e bile di nea malapa sebaka sa gore a batamelane kgaufsi. Na ke kamoo o ikwago ka gona? Ge e ba go le bjalo, e ka fo ba e le go rata lapa e sego go rata bodumedi bja maaka moo go dirago gore go emela borapedi bja therešo ka go tia go bonagale go le thata. Kgonthišega gore Jehofa, yena yo a thomilego lapa, o nyaka gore o be le tswalano e botse le meloko ya geno. (Ba-Efeso 3:14, 15) Eupša o ka tiiša ditlemo tše bjalo ka ditsela tšeo Modimo a di amogelago. Moapostola Paulo ge a ngwala mabapi le taba yeo e swanetšego go ba ya bohlokwa kudu go rena o itše: “Tšwelang pele le kgonthišetša se se amogelegago go Morena.”—Ba-Efeso 5:10.

12. Bontšha lebaka leo ka lona re swanetšego go phema metlwae le meletlo yeo e nago le mathomo a mabe.

¹² Mohlomongwe o nagana gore mathomo a matšatši a maikhutšo ge e le gabotse ga se ona a dirago gore matšatši a maikhutšo a binwe lehono. Na go tseba gore a thomile kae go tloga go le bohlokwa? Ee! Ka mohlala: A re re o bone lelekere le le ka gare ga ditšhila. Na o tla topa lelekere leo gomme wa le ja? O ka se dire bjalo le gatee! Lelekere leo le šilafetše. Go swana le lelekere leo, matšatši a maikhutšo go ka bonagala a le bose, eupša a tšerwe mafelong a šilafetšego. E le gore re emele borapedi bja therešo ka go tia, re swanetše go ba le pono yeo e swanago le ya  moporofeta Jesaya, yo a ilego a botša barapedi ba therešo gore: “Le se swarê thšila!”—Jesaya 52:11.

13. Ke ditlhohlo dife tšeo di ka rotogago ge e ba o sa tšee karolo matšatšing a maikhutšo?

¹³ Ditlhohlo di ka rotoga ge o kgetha go se tšee karolo matšatšing a maikhutšo. Ka mohlala, bašomi-gotee le wena ba ka ipotšiša lebaka leo ka lona o sa tšeego karolo medirong e itšego ya matšatši a maikhutšo moo o šomago gona. Go thwe’ng ge e ba o newa mpho ya Keresemose? Na e tla ba mo go fošagetšego go e amogela? Go thwe’ng ge e ba molekane wa gago wa lenyalo a sa dumele seo o se dumelago? O ka kgonthišetša bjang gore bana ba gago ga ba ikwe ba tingwa se itšego e le ka gobane ba sa bine matšatši a maikhutšo?

14, 15. Ke’ng seo o ka se dirago ge e ba o dumedišwa ka tumedišo ya maikhutšo goba ge e ba motho yo mongwe a nyaka go go nea mpho?

¹⁴ Go nyakega kahlolo e botse e le gore go lemogwe kamoo go ka swaraganwago le boemo bjo bongwe le bjo bongwe ka gona. Ge e ba motho yo a iphetelago a go dumediša ka tumedišo ya maikhutšo, o ka fo mo fetola ka tlhompho. Eupša a re re o dirišana le motho yo mongwe yo o mmonago ka mehla goba o šomago le yena ka mehla. Mabakeng a bjalo, o ka oketša ka go bolela se itšego. O swanetše go ba bohlale mabakeng ka moka. Beibele e eletša ka gore: “Anke polelo ya lena ka mehla e be e kgahlišago, e nokilwego ka letswai, e le gore le tsebe kamoo le swanetšego go araba yo mongwe le yo mongwe ka gona.” (Ba-Kolose 4:6) O hlokomele gore o se ke wa bontšha go se hlomphe ba bangwe. Go e na le moo, hlalosa boemo bja gago ka bohlale. Hlalosa ka mo go kwagalago gore ga o ganetše taba ya go newa ga dimpho le dipokano eupša o rata go tšea karolo ditiragalong tše ka nako e nngwe.

¹⁵ Go thwe’ng ge e ba yo mongwe o nyaka go go nea mpho? Go gontši go ithekgile ka maemo. Monei wa mpho a ka re: “Ke a tseba gore ga o bine letšatši la maikhutšo. Lega go le bjalo, ke nyaka go go nea se.” O ka phetha ka gore go amogela mpho ka tlase ga maemo ao ga go swane le ge o tšea karolo letšatšing leo  la maikhutšo. Ee, ge e ba monei wa mpho a sa tsebe ditumelo tša gago, o ka mmotša gore ga o bine letšatši la maikhutšo. Se se tla thuša gore o hlalose lebaka leo ka lona o amogelago mpho eupša wena o sa nee mpho tiragalong yeo. Ka lehlakoreng le lengwe, e tla ba gabohlale gore o se ke wa amogela mpho ge e ba e newa ka maikemišetšo a lego molaleng a go bontšha gore ga o kgomarele ditumelo tša gago goba gore o tla kwanantšha ka baka la go nyaka go hwetša mpho.

16. O ka bontšha bjang bohlale ge o swaragana le ditaba tšeo di tswalanago le matšatši a maikhutšo?

¹⁶ Go thwe’ng ge e ba ditho tša lapa di sa dumele seo o se dumelago? Le tabeng ye e-ba bohlale. Ga go nyakege gore o ngangišane ka motlwae o mongwe le o mongwe goba moletlo woo ba leloko la geno ba kgethago go o bina. Go e na le moo, hlompha tshwanelo ya bona ya go ba le dipono tša bona ka noši bjalo ka ge o nyaka gore ba hlomphe tshwanelo ya gago ya go ba le dipono tša gago ka noši. (Mateo 7:12) Phema ditiro le ge e le dife tšeo di tlago go go dira gore o be motšea-karolo letšatšing leo la maikhutšo. Go dutše go le bjalo, e-ba yo a leka-lekanego ge go tliwa ditabeng tšeo di sa tswalanego le monyanya ka bowona. Ee, ka mehla o swanetše go dira dilo ka tsela yeo e tlago go go dira gore o se ke wa gobatša letswalo la gago le lebotse.—1 Timotheo 1:18, 19.

17. O ka thuša bjang bana ba gago gore ba se ke ba ikwa ba tingwa se itšego ge ba bona ba bangwe ba bina matšatši a maikhutšo?

¹⁷ Ke’ng seo o ka se dirago gore bana ba gago ba se ke ba ikwa ba tingwa se itšego e le ka gobane ba sa bine matšatši a maikhutšo ao e sego a Mangwalo? Go gontši go ithekgile ka seo o se dirago dinakong tše dingwe tša ngwaga. Batswadi ba bangwe ba beela nako ka thoko e le gore ba nee bana ba bona dimpho. E nngwe ya dimpho tše kaone kudu yeo o ka e neago bana ba gago ke nako ya gago le tlhokomelo e lerato.

18. Ke bjang go ba gona dibokeng tša Bokriste go ka go thušago gore o emele borapedi bja therešo ka go tia?

¹⁸ Gore o kgahliše Modimo, o swanetše gore o gane borapedi  bja maaka gomme o emele borapedi bja therešo ka go tia. Se se akaretša’ng? Beibele e bolela gore: “A re naganelaneng gore re hlohleletšaneng leratong le medirong e mebotse, re sa tlogele go bokana ga rena gotee, go etša ge ba bangwe ba tlwaetše go dira bjalo, eupša re kgothatšana, kudu-kudu ka ge le bona letšatši le batamela.” (Ba-Hebere 10:24, 25) Diboka tša Bokriste ke ditiragalo tše di thabišago bakeng sa gore o rapele Modimo ka tsela yeo a e amogelago. (Psalme 22:22; 122:1) Dibokeng tše bjalo, go na le “go kgothatšana” gare ga Bakriste ba botegago.—Ba-Roma 1:12.

19. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore o botše ba bangwe ka dilo tšeo o ithutilego tšona Beibeleng?

¹⁹ Tsela e nngwe ya gore o emele borapedi bja therešo ka go tia ke ka go botša ba bangwe ka dilo tšeo o ithutilego tšona ge o be o ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa. Batho ba bantši ruri ba ‘lla le go hlokofala’ ka baka la bokgopo bjo bo lego gona lefaseng lehono. (Hesekiele 9:4) Mohlomongwe o tseba batho ba bangwe bao ba ikwago ka tsela yeo. Ke ka baka la’ng o sa bolele le bona ka kholofelo ya gago ya bokamoso yeo e theilwego Beibeleng? Ge o dutše o kopanela le Bakriste ba therešo le go botša ba bangwe ka ditherešo tše di kgahlišago tša Beibele tšeo o ithutilego tšona, o tla lemoga gore kganyogo le ge e le efe ya metlwae ya borapedi bja maaka yeo e ka bago e sa šaletše pelong ya gago e tla tloga ganyenyane-ganyenyane. Kgonthišega gore o tla thaba kudu e bile o tla hwetša ditšhegofatšo tše dintši ge e ba o emela borapedi bja therešo ka go tia.—Maleaki 3:10.