Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 KGAOLO YA LESOME-SESWAI

Kolobetšo le Tswalano ya Gago le Modimo

Kolobetšo le Tswalano ya Gago le Modimo
  • Kolobetšo ya Bokriste e dirwa bjang?

  • Ke megato efe yeo o swanetšego go e gata bakeng sa gore o swanelegele go kolobetšwa?

  • Motho o ineela bjang go Modimo?

  • Lebaka le le kgethegilego la go kolobetšwa ke lefe?

1. Ke ka baka la’ng letona la kgoro la mo-Ethiopia le ile la kgopela go kolobetšwa?

“BONA! Bodiba bja meetse; ke’ng seo se nthibelago go kolobetšwa?” Potšišo yeo e ile ya botšišwa ke letona la kgoro la mo-Ethiopia lekgolong la pele la nywaga. Mokriste yo a bitšwago Filipi o be a ile a mmontšha bohlatse bja gore Jesu e be e le Mesia yo a holofeditšwego. A kgomilwe ka mo go tseneletšego  ke seo a ithutilego sona go tšwa Mangwalong, monna wa mo-Ethiopia o ile a gata mogato. O ile a bontšha gore o be a nyaka go kolobetšwa!—Ditiro 8:26-36.

2. Ke ka baka la’ng o swanetše go naganišiša ka kolobetšo?

2 Ge e ba o ithutile ka kelohloko dikgaolo tša mathomo tša puku ye le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, o ka ikwa o nyaka go botšiša gore, ‘Ke’ng seo se nthibelago gore ke kolobetšwe?’ Go fihla ga bjale o šetše o ithutile ka kholofetšo ya Beibele ya bophelo bjo bo sa felego Paradeiseng. (Luka 23:43; Kutollo 21:3, 4) Le gona o ithutile ka boemo bja kgonthe bja bahu le ka kholofelo ya tsogo. (Mmoledi 9:5; Johane 5:28, 29) Mohlomongwe o be o dutše o kopanela le Dihlatse tša Jehofa dibokeng tša tšona tša phuthego gomme o iponetše ka noši go ba ga bona bodumeding bja therešo. (Johane 13:35) Sa bohlokwa kudu ke gore o ka ba o šetše o thomile go godiša tswalano ya gago ka noši le Jehofa Modimo.

3. (a) Ke taelo efe yeo Jesu a ilego a e nea balatedi ba gagwe? (b) Kolobetšo ya meetse e dirwa bjang?

3 O ka bontšha bjang gore o nyaka go hlankela Modimo? Jesu o boditše balatedi ba gagwe gore: “E-yang le dire batho ba ditšhaba ka moka barutiwa, le ba [kolobetše].” (Mateo 28:19) Jesu ka boyena o beile mohlala ka gore a kolobetšwe ka meetseng. Ga se a ka a gašwa ka meetse e bile ga se gwa fo tšhelwa meetse hlogong ya gagwe. (Mateo 3:16) Lentšu “kolobetša” le tšwa polelwaneng ya Segerika yeo e bolelago “go ina.” Ka gona kolobetšo ya Bokriste e bolela go inwa ka mo go feletšego ka meetseng.

4. Kolobetšo ya meetse e bontšha’ng?

4 Kolobetšo ya meetse ke senyakwa go bohle bao ba nyakago go ba le tswalano le Jehofa Modimo. Kolobetšo ya phatlalatša e bontšha kganyogo ya gago ya go nyaka go hlankela Modimo. E bontšha gore o thabela go dira thato ya Jehofa. (Psalme 40:7, 8) Lega go le bjalo, e le gore o swanelegele go kolobetšwa o swanetše go gata megato e itšego.

 GO NYAKEGA TSEBO LE TUMELO

5. (a) Mogato wa pele wa gore o swanelegele kolobetšo ke ofe? (b) Ke ka baka la’ng diboka tša Bokriste e le tše bohlokwa?

5 O šetše o thomile go gata mogato wa pele. Bjang? Ka go hwetša tsebo ka Jehofa Modimo le Jesu Kriste, mohlomongwe ka go ithuta Beibele ka tsela e rulagantšwego. (Johane 17:3) Eupša go sa na le mo gontši mo o swanetšego go ithuta gona. Bakriste ba swanetše go tlala ka “tsebo e nepagetšego ya thato ya [Modimo].” (Ba-Kolose 1:9) Go ba gona dibokeng tša phuthego tša Dihlatse tša Jehofa ke thušo e kgolo tabeng ye. Go bohlokwa gore re be gona dibokeng tše bjalo. (Ba-Hebere 10:24, 25) Go ba gona dibokeng ka mehla go tla go thuša gore o oketše tsebo ya gago ka Modimo.

Go hwetša tsebo ya Lentšu la Modimo ke mogato o bohlokwa woo o lebišago tseleng ya gore motho a swanelegele go ka kolobetšwa

6. Ke tsebo e kaaka’ng ya Beibele yeo o swanetšego go ba le yona e le gore o swanelegele go kolobetšwa?

6 Ke therešo gore ga go nyakege gore o tsebe dilo ka moka tšeo di lego ka Beibeleng e le gore o swanelegele go kolobetšwa. Letona la kgoro la mo-Ethiopia le be le e-na le tsebo e itšego, eupša le be le nyaka thušo ya gore le kwešiše dikarolo tše itšego tša Mangwalo. (Ditiro 8:30, 31) Ka mo go swanago, go sa dutše go na le mo gontši moo o swanetšego go ithuta gona. Ge e le gabotse, o ka se tsoge o feditše go ithuta ka Modimo. (Mmoledi 3:11) Lega go le bjalo, pele o ka kolobetšwa o swanetše go tseba le go amogela bonyenyane dithuto tša Beibele tša motheo. (Ba-Hebere 5:12) Dithuto tše bjalo di akaretša therešo mabapi le boemo bja bahu le bohlokwa bja leina la Modimo le Mmušo wa gagwe.

7. Go ithuta Beibele go swanetše go go kgoma bjang?

7 Lega go le bjalo, tsebo e nnoši ga se ya lekana, ka gobane “ka ntle le tumelo go kgahliša Modimo gabotse ga go kgonege.” (Ba-Hebere 11:6) Beibele e re botša gore ge batho ba bangwe motseng wa bogologolo wa Korinthe ba be ba e-kwa molaetša wo o bego o newa ke Bakriste, ba ile “ba thoma go dumela gomme ba kolobetšwa.” (Ditiro 18:8) Ka tsela e swanago, thuto ya Beibele e swanetše go go tlatša ka tumelo ya gore ke Lentšu la Modimo le le buduletšwego. Thuto ya  Beibele e swanetše go go thuša gore o be le tumelo dikholofetšong tša Modimo le matleng a phološago a sehlabelo sa Jesu.—Jošua 23:14; Ditiro 4:12; 2 Timotheo 3:16, 17.

GO BOTŠA BA BANGWE THEREŠO YA BEIBELE

8. Ke’ng seo se tlago go go tutueletša gore o botše ba bangwe seo o ithutilego sona?

8 Ge tumelo e dutše e gola ka pelong ya gago, o tla hwetša go le thata go se botše ba bangwe seo o ithutilego sona. (Jeremia 20:9) O tla tutueletšega kudu gore o bolele le ba bangwe ka Modimo le merero ya gagwe.—2 Ba-Korinthe 4:13.

Tumelo e swanetše go go šušumeletša gore o bolele le ba bangwe ka seo o se dumelago

9, 10. (a) Ke bomang bao o ka thomago go ba botša therešo ya Beibele? (b) Ke’ng seo o swanetšego go se dira ge e ba o nyaka go tšea karolo modirong o rulagantšwego wa go ruta wa Dihlatse tša Jehofa?

9 O ka thoma go botša ba bangwe therešo ya Beibele ka go bolela ka yona ka bohlale go ba leloko la geno, bagwera, baagišani le bašomi-gotee le wena. Ge nako e dutše e e-ya o tla nyaka go tšea karolo modirong o rulagantšwego wa go ruta wa Dihlatse tša Jehofa. Ge o dutše o dira bjalo, ikwe o lokologile go bolela ka se le Hlatse yeo e go rutago Beibele. Ge go bonagala gore o swanelegela go dira bodiredi bja phatlalatša, go tla dirwa dithulaganyo tša gore wena le morutiši wa gago le kopane le bagolo ba babedi ba phuthego.

10 Se se tla go kgoniša gore o tlwaelane gakaone le ba bangwe ba bagolo ba Bakriste bao ba dišago mohlape wa Modimo. (Ditiro 20:28; 1 Petro 5:2, 3) Ge e ba bagolo ba ba bona gore o a kwešiša gomme o dumela dithuto tša motheo tša Beibele, o phela ka go dumelelana le melao ya motheo ya Modimo e bile o tloga o nyaka go ba yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, ba tla go tsebiša gore o swanelegela go tšea karolo bodireding bja phatlalatša o le mogoeledi yo a sa kolobetšwago wa ditaba tše dibotse.

11. Ke diphetogo dife tšeo ba bangwe ba ka swanelwago ke go di dira pele ba swanelegela go ba bodireding bja phatlalatša?

11 Ka lehlakoreng le lengwe, o ka swanelwa ke go dira diphetogo tše itšego mekgweng ya gago ya bophelo e le gore o  swanelege bakeng sa bodiredi bja phatlalatša. Se se ka akaretša go tlogela mekgwa yeo o bego o e utela ba bangwe. Ka baka leo, pele o botšiša ka go ba mogoeledi yo a sa kolobetšwago, o swanetše go ba o lokologile go direng dibe tše dikgolo tše bjalo ka boitshwaro bjo bo gobogilego bja tša botona le botshadi, botagwa le go diriša dihlare-tagi gampe.—1 Ba-Korinthe 6:9, 10; Ba-Galatia 5:19-21.

GO ITSHOLA LE GO SOKOLOGA

12. Ke ka baka la’ng go itshola go nyakega?

12 Megato e mengwe e swanetše go gatwa pele o swanelegela go ka kolobetšwa. Moapostola Petro o itše: “Itsholeng gomme le sokologe e le gore dibe tša lena di phumolwe.” (Ditiro 3:19) Go itshola ke go ikwa o nyamile kudu ka baka la seo o se dirilego. Ke mo go swanetšego gore motho a lemoge go nyakega ga go itshola ge e ba a ile a phela bophelo bjo bo gobogilego, eupša gape go a nyakega gaešita le ge motho a ile a phela bophelo bjo bo leka-lekanego bjo bo hlwekilego bja boitshwaro. Ka baka la’ng? Ka gobane batho ka moka ke badira-dibe gomme ba nyaka tebalelo ya Modimo. (Ba-Roma 3:23; 5:12) Pele o ithuta Beibele, o be o sa tsebe seo thato ya Modimo e lego sona. Ka gona o be o ka phela bjang ka go dumelelana ka mo go feletšego le thato ya gagwe? Ka gona, go itshola go a nyakega.

13. Go sokologa ke’ng?

13 Go itshola go swanetše go latelwa ke go sokologa. O swanetše go dira seo se fetago go itshola. O swanetše go lahla tsela ya gago ya nakong e fetilego ya go phela gomme o ikemišetše kudu gore o tla dira seo e lego se se nepagetšego go tloga ga bjale. Go itshola le go sokologa ke megato yeo o swanetšego go e gata pele o ka kolobetšwa.

GO INEELA

14. Ke mogato ofe o bohlokwa woo o swanetšego go o gata pele o ka kolobetšwa?

14 Go na le mogato o mongwe o bohlokwa woo o swanetšego  go o gata pele o ka kolobetšwa. O swanetše go ineela go Jehofa Modimo.

Na o ineetše go Modimo ka thapelo?

15, 16. Go ineela go Modimo go bolela’ng, gomme ke’ng seo se šušumeletšago motho gore a dire se?

15 Ge o ineela go Jehofa Modimo ka thapelo e tšwago pelong, o holofetša go mo nea boineelo bja gago bjo bo feletšego ka mo go sa felego. (Doiteronomio 6:15) Eupša ke ka baka la’ng motho a ka nyaka go dira bjalo? Go araba potšišo yeo, a re re monna o thomile go fereya mosadi. Ge monna a ithuta mo gontši ka yena gomme a bona gore o na le dika tše dibotse, ke moo a tlago go ikwa a gogelwa go yena. Ke ga tlhago gore ge nako e dutše e e-ya monna o tla mo kgopela gore ba nyalane. Ke therešo gore go nyala go tla bolela go ba le boikarabelo bjo bo oketšegilego. Eupša lerato le tla mo šušumeletša gore a tšee mogato woo o bohlokwa.

16 Ge o thomile go tseba Jehofa le go mo rata, o tutueletšega gore o mo hlankele ka ntle le dipelaelo goba go bea mellwane e itšego ya go mo rapela. Mang le mang yo a nyakago go latela Morwa wa Modimo e lego Jesu Kriste, o swanetše gore “a itatole.” (Mareka 8:34) Re itatola ka go kgonthišetša gore dikganyogo tša rena ka noši le dipakane ga di thibele go kwa ga rena Modimo ka mo go feletšego. Ka gona pele o ka kolobetšwa, go dira thato ya Jehofa Modimo e swanetše go ba morero wa gago o mogolo bophelong.—1 Petro 4:2.

GO FENYA POIFO YA GO PALELWA

17. Ke ka baka la’ng ba bangwe ba ka dika-dika go ineela go Modimo?

17 Ba bangwe ba dika-dika go ineela go Jehofa ka gobane ka tsela e itšego ba boifa go gata mogato o bjalo o bohlokwa. Ba ka boifa go ba bao ba ikarabelago go Modimo bjalo ka Bakriste ba ineetšego. Ka ge ba boifa gore ba ka palelwa gomme ba nyamiša Jehofa, ba nagana gore go kaone kudu gore ba se ineele go yena.

18. Ke’ng seo se ka go šušumeletšago go ineela go Jehofa?

18 Ge o dutše o ithuta go rata Jehofa, o tla tutueletšega gore  o ineele go yena gomme o dire seo o ka se kgonago gore o phelele boineelo bjoo. (Mmoledi 5:4) Ka morago ga go ineela, ga go pelaelo gore o tla nyaka go ‘sepela ka mo go swanetšego Jehofa gore o mo kgahliše ka mo go tletšego.’ (Ba-Kolose 1:10) Ka baka la lerato la gago la go rata Modimo, o ka se nagane gore go thata kudu go dira thato ya gagwe. Ga go pelaelo gore o tla dumelelana le moapostola Johane yo a ngwadilego gore: “Se ke seo lerato la Modimo le se bolelago, gore re boloke ditaelo tša gagwe; gomme ditaelo tša gagwe ga di boima.”—1 Johane 5:3.

19. Ke ka baka la’ng o sa swanela go boifa go ineela go Modimo?

19 Ga go nyakega gore o be yo a phethagetšego gore o ineele go Modimo. Jehofa o tseba mafokodi a gago e bile ga a  letela gore o dire go feta kamoo o ka kgonago go dira ka gona. (Psalme 103:14) O nyaka gore o atlege gomme o tla go thekga le go go thuša. (Jesaya 41:10) O ka kgodišega gore ge e ba o bota Jehofa ka pelo ya gago ka moka o tla “xo thulêla tsela.”—Diema 3:5, 6.

GO BONTŠHA BOINEELO BJA GAGO KA GO KOLOBETŠWA

20. Ke ka baka la’ng go ineela go Jehofa e ka se dule e le taba ya sephiri?

20 Go nagana ka dilo tšeo re sa tšwago go di ahla-ahla go ka  go thuša gore o ineele go Jehofa ka thapelo. Yo mongwe le yo mongwe yo a ratago Modimo e le ka kgonthe le yena o swanetše go “bolela phatlalatša ka molomo bakeng sa phološo.” (Ba-Roma 10:10) O dira bjang seo?

Kolobetšo e bolela go hwa tseleng ya rena ya pele ya bophelo gomme re phelele go dira thato ya Modimo

21, 22. O ka “bolela phatlalatša” bjang tumelo ya gago?

21 O swanetše go tsebiša molomaganyi wa sehlopha sa bagolo wa phuthego ya geno gore o nyaka go kolobetšwa. O tla rulaganya gore bagolo ba bangwe ba boeletše le wena dipotšišo tše mmalwa tšeo di akaretšago dithuto tša motheo tša Beibele. Ge e ba bagolo ba ba dumelelana ka gore o a swanelega, ba tla go botša gore o ka kolobetšwa kopanong e latelago. * Polelo yeo e ahla-ahlago seo se bolelwago ke kolobetšo gantši e a newa dipokanong tše bjalo. Ke moka seboledi se laletša bohle bao ba yago kolobetšong gore ba arabe dipotšišo tše pedi tše bonolo e le tsela e nngwe ya go “bolela phatlalatša” tumelo ya bona ka molomo.

22 Ke kolobetšo ka boyona yeo e tsebatšago phatlalatša gore o ineetše go Modimo le gore ga bjale o yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Bao ba yago kolobetšong ba inwa ka mo go feletšego ka meetseng go bontšha phatlalatša gore ba ineetše go Jehofa.

SEO SE BOLELWAGO KE KOLOBETŠO YA GAGO

23. Go kolobetšwa “leineng la Tate le la Morwa le la moya o mokgethwa” go bolela’ng?

23 Jesu o boletše gore barutiwa ba gagwe ba tla kolobetšwa “leineng la Tate le la Morwa le la moya o mokgethwa.” (Mateo 28:19) Se se bolela gore yo a yago kolobetšong o lemoga bolaodi bja Jehofa Modimo le bja Jesu Kriste. (Psalme 83:18; Mateo 28:18) E bile o lemoga seo moya o mokgethwa wa Modimo goba matla a šomago a se dirago.—Ba-Galatia 5:22, 23; 2 Petro 1:21.

24, 25. (a) Kolobetšo e bontšha’ng? (b) Ke potšišo efe yeo e swanetšego go arabja?

 24 Lega go le bjalo, kolobetšo ga e fo ba go hlapa. Ke sešupo sa selo se sengwe se bohlokwa kudu. Go tsena ka tlase ga meetse go bontšha gore o hwile tseleng yeo o bego o e phela. Go ntšhwa ka meetseng go bontšha gore ga bjale o phelela gore o dire thato ya Modimo. Gopola gape gore o ineetše go Jehofa Modimo ka boyena, e sego modirong, tseleng e itšego, bathong ba bangwe goba mokgatlong le ge e le ofe. Go ineela ga gago le kolobetšo ke mathomo a tswalano ya kgaufsi kudu le Modimo—tswalano ya kgaufsi-ufsi le yena.—Psalme 25:14.

25 Kolobetšo ga e kgonthišetše go phološwa ga motho. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Dulang le šomela phološo ya lena ka go boifa le go thothomela.” (Ba-Filipi 2:12) Kolobetšo e fo ba mathomo-mayo. Potšišo ke gore, O ka dula bjang leratong la Modimo? Kgaolo ya rena ya mafelelo e tla nea karabo.

^ ser. 21 Dikolobetšo di a rulaganywa dikopanong tše dikgolo le tše dinyenyane tša ngwaga le ngwaga tšeo di swarwago ke Dihlatse tša Jehofa.