Kal idhi e weche manie iye

Kal idhi kama ochanie weche mantie

APENDIXS

Kaka Bug Daniel Koro Wach e Wi Biro mar Mesia

Kaka Bug Daniel Koro Wach e Wi Biro mar Mesia

JANABI Daniel ne odak higini makalo 500 ka pok onyuol Yesu. Kata kamano, Jehova ne ofwenyone weche ma ne nyalo miyo ng’eyo kinde ma ne idhi walo Yesu kaka Mesia, kata Kristo, obed mayot. Ne owach ne Daniel niya: “E momiyo ng’e ma, wachni odonjni, ni, nyaka a ndalo ma chik nowuogie mar miyo Yerusalem bedo kaka yandi obet, mondo ogere manyien, nyaka ng’ato nobi mowal gi mo, mana ruoth, nobedi jumbe abiriyo; kendo jumbe piero auchiel gariyo.”—Daniel 9:25.

Mondo wang’e kinde ma Mesia ne dhi bire, mokwongo dwarore mondo wang’e higa ma wachake kwano higini ma ne onego okal ka pok ofweny Mesia. Kaluwore kod weche ma ne okorgi, ne en “nyaka a ndalo ma chik nowuogie mar miyo Yerusalem bedo kaka yandi obet.” ‘Chikno ne owuok’ karang’o? Kaluwore kod Nehemia ma en achiel kuom jondik Muma, chik mar dok gero ohinga ma ne olworo Jerusalem ne ogol higini piero ariyo bang’ ka ruoth Artashashta ne osekawo loch. (Nehemia 2:1, 5-8) Josomo mag weche machon oyie ni higa mar 475 Ka Ndalowa Podi, ema ne en higa mokwongo mar Artashashta bedo ruoth. Kuom mano, higa mar 20 nyaka ne obedi e loch, ne en higa mar 455 Ka Ndalowa Podi. Koro wase nwang’o higa ma wanyalo tiyogo e chako kwano higini ma ne okor ni Mesia ne dhi bire, tiende ni 455 Ka Ndalowa Podi.

Daniel nyiso kinde ma ne dhi kalo ka pok Mesia, ‘ruoth mowal gi mo’ obiro. Weche ma ne okorgo wacho ni ne dhi kawo “jumbe abiriyo; kendo jumbe piero auchiel gariyo”—duto jumbe 69. Ma en kinde maromo nade? Loko mang’eny mag Muma wacho ni magi ok gin jumbe mana moting’o odiechienge abiriyo abiriyo, to gin jumbe mag higini. Tiende ni juma ka juma ochung’ne higini abiriyo. Kweno mar kawo juma achiel mondo ochung’ ne higini abiriyo, ne en kweno ma Jo-Yahudi machon ne ong’iyo godo. Kuom ranyisi, ne girito Sabato e higa mar abiriyo mana kaka ne girito Sabato e odiechieng’ mar abiriyo. (Wuok 23:10, 11) Kuom mano, jumbe 69 ma ne okorgo, ne gin jumbe ma juma ka juma ochung’ ne higini abiriyo, tiende ni, giduto ne gin higini 483.

Koro gima onego watim en goyo kwano. Ka wakwano higini 483 chakre higa mar 455 Ka Ndalowa Podi, mano biro kelowa e higa mar 29 E Ndalowa. Mano e higa wuon ma Yesu ne obatisi ma obedo Mesia!  * (Luka 3:1, 2, 21, 22) Donge mano en ranyisi maber ahinya manyiso kaka wach ma Muma ne okoro ne otimore adier?

^ par. 2 Chakre higa mar 455 Ka Ndalowa Podi, nyaka 1 Ka Ndalowa Podi, gin higini 454. Chakre higa mar 1 Ka Ndalowa Podi, nyaka higa mar 1 E Ndalowa, en higa achiel (ne onge higa miluongo ni nono). To kendo chakre higa mar 1 E Ndalowa, nyaka 29 E Ndalowa, gin higini 28. Koro higini 454, medie 1, kendo imed 28 wayudo higini 483. Yesu ne ‘ogol oko,’ tiende ni, ne onege e higa mar 33 E Ndalowa, e kinde mag juma mar 70. (Daniel 9:24, 26) Ne buk miluongo ni Pay Attention to Daniel’s Prophecy! sula mar 11, kod Insight on the Scriptures, Volume 2, ite mag 899-901. Giduto ogogi gi Joneno mag Jehova.