Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 MAMETLETŠO

Kamoo Boporofeta bja Daniele bo Bolelago e sa le Pele ka go Fihla ga Mesia

Kamoo Boporofeta bja Daniele bo Bolelago e sa le Pele ka go Fihla ga Mesia

MOPOROFETA Daniele o phetše nywaga e fetago e 500 pele ga ge Jesu a belegwa. Lega go le bjalo, Jehofa o ile a utollela Daniele tsebišo yeo e bego e tla dira gore go kgonege go šupa nako yeo ka yona Jesu a bego a tla tlotšwa, goba go kgethwa e le Mesia goba Kriste. Daniele o ile a botšwa gore: “Byale tseba O kwešešê; xo tloxa ka  lebaka la xe Lentšu la xo re Jerusalêma xo bušê xo axiwê xo fihla xo Motlotšwa Mo-êta-pele, ké beke tše di šupaxo . . . [le] beke tše masome a selêlaxo a metšô e mebedi.”—Daniele 9:25.

E le gore re tsebe nako ya go fihla ga Mesia, sa mathomo re swanetše go tseba mathomo a mehla yeo e bego e lebiša go Mesia. Go ya ka boporofeta, ke “xo tloxa ka lebaka la xe [go e-tšwa] Lentšu la xo re Jerusalêma xo bušê xo axiwê.” ‘Go tšwa mo ga lentšu’ go bile gona neng? Go ya ka mongwadi wa puku ya Beibele e lego Nehemia, lentšu la gore merako yeo e dikologilego Jerusalema e buše e agiwe le tšwile “ka ngwaxa wa masome a mabedi wa xe xo buša kxoši Arithasasitha.” (Nehemia 2:1, 5-8) Bo-radihistori ba tiišetša gore pušo ya Arithasasitha e thomile ka ngwaga wa 475 B.C.E. Ka  gona, ngwaga wa bo-20 wa pušo ya gagwe e be e le ka 455 B.C.E. Bjale re na le mathomo a boporofeta bja Daniele mabapi le Mesia, e lego 455 B.C.E.

Daniele o bontšha botelele bja nako yeo e lebišago go fihleng ga “Motlotšwa Mo-êta-pele.” Boporofeta bo bolela ka “beke tše di šupaxo . . . beke tše masome a selêlaxo a metšô e mebedi”—palo-moka ya dibeke tše 69. Nako ye ke ya botelele bjo bokaaka’ng? Diphetolelo tše mmalwa tša Beibele di bontšha gore tše ga se dibeke tša matšatši a šupago eupša ke dibeke tša nywaga. Seo se bolela gore beke e nngwe le e nngwe e emela nywaga e šupago. Kgopolo ye ya dibeke tša nywaga, goba dikarolwana tša nywaga e šupago e be e tsebja ke ba-Juda ba mehleng ya bogologolo. Ka mohlala, ba be ba bina ngwaga wa Sabatha ngwageng o mongwe le o mongwe wa bošupa. (Ekisodo 23:10, 11) Ka gona, dibeke tše 69 tša boporofeta di lekana le dikarolwana tše 69 tšeo e nngwe le e nngwe e nago le nywaga e 7 goba palo-moka ya nywaga e 483.

Bjale sohle seo re swanetšego go se dira ke gore re hlakanye dipalo. Ge e ba re bala go tloga ka 455 B.C.E., nywaga e 483 e re fihliša ngwageng wa 29 C.E. Woo ke wona ngwaga wo Jesu a ilego a kolobetšwa gomme a ba Mesia! * (Luka 3:1, 2, 21, 22) Na seo ga se phethagalo e makatšago ya boporofeta bja Beibele?

^ ser. 6 Go tloga ka 455 B.C.E. go ya go 1 B.C.E. ke nywaga e 454. Go tloga go 1 B.C.E. go ya go 1 C.E. ke ngwaga o tee (go be go se na ngwaga wa lefela). Le gona go tloga go 1 C.E. go ya go 29 C.E. ke nywaga e 28. Ge re hlakanya dipalo tše tše tharo re hwetša palo-moka ya nywaga e 483. Jesu o ile a “tlošwa” ka go hwa ka 33 C.E., nakong ya beke ya bo-70 ya nywaga. (Daniele 9:24, 26) Bona Ela Hloko Boporofeta bja Daniele! kgaolo 11 le Insight on the Scriptures, Bolumo 2, matlakala 899-901. Bobedi bja tšona di gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.