Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

 Mokanwo

Selɛ ne, Ralɛ ne, nee Sunsum Nwuanzanwuanza ne Anwo Nɔhalɛ Ne

Selɛ ne, Ralɛ ne, nee Sunsum Nwuanzanwuanza ne Anwo Nɔhalɛ Ne

MENLI mɔɔ die Nsa-Ko ngilehile ne di la ka kɛ Selɛ ne, Ralɛ ne, nee Sunsum Nwuanzanwuanza ne a bɔ nu yɛ Nyamenle a. Bɛkile kɛ biala ɛndɛla ɔ gɔnwo, bɛ tumi sɛ, yɛɛ biala ɛnlɛ mɔlebɛbo. Ɛhye ati, Nsa-Ko ngilehile ne kile kɛ, Selɛ ne le Nyamenle, Ralɛ ne le Nyamenle, yɛɛ Sunsum Nwuanzanwuanza ne le Nyamenle, noko akee Nyamenle ko a wɔ ɛkɛ a.

 Menli dɔɔnwo mɔɔ die Nsa-Ko ne di la die to nu kɛ bɛngola bɛngilehile nu kpalɛ. Noko, bie a bɛte nganeɛ kɛ Baebolo ne kilehile zɔ. Ɔhyia kɛ yɛyɛ ye nzonlɛ kɛ edwɛkɛ “Nsa-Ko” ne ɛvinde Baebolo ne ɛleka biala. Noko akee, asoo adwenle mɔɔ Nsa-Ko ne gyi zolɛ la finde Baebolo ne anu ɔ? Amaa yɛaye kpuyia ɛhye anloa la, maa yɛnlea ngɛlɛlera nu edwɛkɛ mɔɔ menli mɔɔ die Nsa-Ko ne di la fa kilehile nuhua la.

ƐNEE “EDWƐKƐ NE LE NYAMENLE”

Dwɔn 1:1 ka kɛ: “Mekɛ mɔɔ bɛkabɔ ewiade la, ɛnee Edwɛkɛ ne wɔ ɛkɛ; Edwɛkɛ ne nee Nyamenle a wɔ ɛkɛ a, na Edwɛkɛ ne le Nyamenle.” Amozii, wɔ tile ko ne ala anu, ɛzoanvolɛ Dwɔn hilele kɛ “Edwɛkɛ ne” a le Gyisɛse. (Dwɔn 1:14) Kɛmɔ bɛfɛlɛ Edwɛkɛ ne Nyamenle la ati, bie mɔ suzu kɛ ɛnee Ralɛ ne nee Selɛ ne le Nyamenle ko ne ala.

Kakye kɛ bɛlumua bɛhɛlɛle Baebolo foa ɛhye wɔ Giliki aneɛ nu. Amozii, menli mɔɔ kile Baebolo bo la hilele Giliki ngɛlɛlera ne abo hɔle aneɛ ngakyile nu. Noko menli mɔɔ kile Baebolo bo la anu dɔɔnwo anva “Edwɛkɛ ne le Nyamenle” anli gyima. Duzu ati ɔ? Ɔlua ndelebɛbo mɔɔ ɛnee menli ɛhye mɔ mɔɔ kile Baebolo bo la lɛ ye wɔ Giliki aneɛ mɔɔ bɛvale bɛhɛlɛle Baebolo ne anwo la ati, bɛzile kpɔkɛ kɛ ɔwɔ kɛ bɛka “Edwɛkɛ ne le Nyamenle” wɔ adenle ngakyile zo. Kɛzi bɛyɛle ye ɛ? Neazo bie mɔ ɛne: “Ɛnee Logos [Edwɛkɛ] ne vi anwuma.” (A New Translation of the Bible) “Ɛnee Edwɛkɛ ne le nyamenle bie.” (The New Testament in an Improved Version) “Ɛnee Edwɛkɛ ne nee Nyamenle a wɔ ɛkɛ a na ɛnee ɔle ye ɛsaso.” (The Translator’s New Testament) Kɛmɔ ngilebɛbo ɛhye mɔ kile la, tɛ Edwɛkɛ ne a le Nyamenle mumua ne. * Emomu, kɛmɔ Edwɛkɛ ne lɛ gyinlabelɛ mɔɔ kpogya wɔ Gyihova abɔdeɛ nu la ati, bɛfɛlɛ ye “nyamenle.” Wɔ ɛke edwɛkɛkpɔkɛ nyamenle kile “tumivolɛ.”

KPONDƐ NWOLƐ EDWƐKƐ DƆƆNWO

Menli dɔɔnwo ɛnze Giliki aneɛ ne mɔɔ bɛvale bɛhɛlɛle Baebolo ne la. Ɛhye ati, kɛzi ɛbahola wɔade mɔɔ ɛzoanvolɛ Dwɔn hɛlɛle la abo kpalɛ ɛ? Suzu neazo ɛhye anwo nea: Saa kilehilevolɛ bie kilehile  debie nu kile ye sukoavoma, na sukoavoma ne bie mɔ adwenle ɛnyia wɔ mɔɔ kilehilevolɛ ne hilele bɛ la anwo a, duzu a bɛbahola bɛayɛ a? Bɛbahola bɛabiza kilehilevolɛ ne bɛamaa yeahilehile nuhua dɔɔnwo. Ɔda ali wienyi kɛ saa bɛnyia nwolɛ edwɛkɛ dɔɔnwo a ɔbaboa bɛ yeamaa bɛade ɔ bo kpalɛ. Zɔhane ala a, saa yɛbade Dwɔn 1:1 abo a, ɔwɔ kɛ yɛnea Dwɔn Edwɛkpa ne anu na yɛnyia Gyisɛse gyinlabelɛ ne anwo edwɛkɛ dɔɔnwo a. Saa ɛnyia ɛhye anwo edwɛkɛ dɔɔnwo a, ɔbaboa wɔ yeamaa wɔade ɔ bo kpalɛ.

Kɛ neazo la, suzu edwɛkɛ bieko mɔɔ Dwɔn hɛlɛle ye wɔ tile 1, ngyɛnu 18 la anwo: “Awie biala ɛtɛnwunle [Tumivolɛ Bedevinli] Nyamenle ɛlɛ.” Noko akee, menli ɛnwu Gyisɛse mɔɔ le Ralɛ ne la ɛlɛ, ɔluakɛ Dwɔn ka kɛ: “Edwɛkɛ ne [Gyisɛse] rayɛle sonla, na ɔ nee yɛ dɛnlanle. Yɛnwunle ye anyunlunyia mɔɔ ɔnyianle la.” (Dwɔn 1:14) Ɛnee akee, kɛzi Ralɛ ne bahola ayɛ Tumivolɛ Bedevinli Nyamenle ne foa ɛ? Dwɔn eza hɛlɛle kɛ ɛnee Edwɛkɛ ne ‘nee Nyamenle’ a wɔ ɛkɛ a. Noko kɛzi awie mɔɔ nee awie wɔ ɛkɛ ne la bahola ayɛ zɔhane sonla ne wɔ mekɛ ko ne ala anu ɛ? Bieko, kɛmɔ bɛhɛlɛ ye wɔ Dwɔn 17:3 la, Gyisɛse manle ngakyile mɔɔ la ye nee ye anwuma Selɛ ne avinli la anu lale ɛkɛ ne wienyi. Ɔvɛlɛle ɔ Ze “nɔhalɛ Nyamenle kokye ne.” Dwɔn dwulale ye Edwɛkpa ne sikalɛ kɛ: “Mɔɔ bɛhɛlɛ ye wɔ ɛke la, bɛhɛlɛ amaa bɛalie bɛali kɛ Gyisɛse a le Mɛzaya ne mɔɔ le Nyamenle Ara ne la.” (Dwɔn 20:31) Yɛ ye nzonlɛ kɛ bɛanvɛlɛ Gyisɛse Nyamenle, emomu Nyamenle Ara. Edwɛkɛ ɛhye mɔ mɔɔ wɔ Dwɔn Edwɛkpa ne anu la kile kɛzi ɔwɔ kɛ yɛte Dwɔn 1:1 abo la. Gyisɛse, Edwɛkɛ ne, le “nyamenle” ɔluakɛ ɔlɛ gyinlabelɛ kpole noko ɔ nee Tumivolɛ Bedevinli Nyamenle ne ɛnzɛ.

KPONDƐ EDWƐKƐ BIEKO MƆƆ FOA NƆHALƐ NE AZO

Suzu kilehilevolɛ ne nee sukoavoma ne neazo ne anwo bieko. Fa ye kɛ kilehilevolɛ ne ngilehilenu ne amuala anzi bie mɔ adwenle nu tɛyɛ bɛ kesee a, duzu a bɛbahola bɛayɛ a? Bɛbahola bɛahɔ kilehilevolɛ fofolɛ ɛkɛ na bɛakpondɛ nwolɛ edwɛkɛ dɔɔnwo. Saa kilehilevolɛ ne mɔɔ tɔ zo nwiɔ la foa mɔɔ lumua la ɛdeɛ ne azo a, ɔbamaa sukoavoma dɔɔnwo kpolerazulɛ ne abo apɛ. Zɔhane ala a, saa ɛnde mɔɔ Baebolo kɛlɛvolɛ Dwɔn hanle ye wɔ abusuabɔlɛ mɔɔ la Gyisɛse nee Tumivolɛ Bedevinli Nyamenle ne avinli la abo  kpalɛ a, ɛbahola wɔakpondɛ nwolɛ edwɛkɛ dɔɔnwo wɔavi Baebolo kɛlɛvolɛ fofolɛ ɛkɛ a. Kɛ neazo la, suzu mɔɔ Mateyu hɛlɛle la anwo nea. Mɔɔ fane ewiade awieleɛ ne anwo la, ɔhɛlɛle edwɛkɛ mɔɔ Gyisɛse hanle la kɛ: “Awie biala ɛnze kenle ne nee mekɛ ne; [anwumabɔvolɛma, NW] nee Ralɛ ne bɔbɔ ɛnze. Selɛ ne angomekye a ze a.” (Mateyu 24:36) Kɛzi edwɛkɛ ɛhye foa zolɛ kɛ tɛ Gyisɛse a le Tumivolɛ Bedevinli Nyamenle ne ɛ?

Gyisɛse zele kɛ Selɛ ne ze ninyɛne dɔɔnwo tɛla Ralɛ ne. Saa ɛnee Gyisɛse le Tumivolɛ Bedevinli Nyamenle ne foa a, anrɛɛ ɔbanwu debie biala kɛ Selɛ ne la. Ɛhye ati, Ralɛ ne nee Selɛ ne ɛnrɛhola ɛnrɛzɛ. Noko akee, menli bie mɔ baha kɛ: ‘Ɛnee Gyisɛse lɛ sonlazule nwiɔ. Wɔ ɛke ɛnee ɔlɛtendɛ kɛ dasanli la.’ Na saa ɔle zɔ bɔbɔ a, sunsum nwuanzanwuanza ne noko ɛ? Saa ɔle Nyamenle ko ne ala foa kɛmɔ Selɛ ne de la a, duzu ati a Gyisɛse anga kɛ sunsum nwuanzanwuanza ne ze mɔɔ Selɛ ne ze ye la ɛ?

Mekɛ mɔɔ ɛlɛkɔ zo wɔazukoa Baebolo ne la, ɛbanwu edwɛkɛ dɔɔnwo mɔɔ Baebolo ne ka ye wɔ ɛhye anwo a. Bɛfoa nɔhalɛ mɔɔ wɔ Selɛ ne, Ralɛ ne, nee sunsum nwuanzanwuanza ne anwo la azo.Edwɛndolɛ 90:2; Gyima ne 7:55; Kɔlɔsaema 1:15.

^ ɛden. 3 Saa ɛkpondɛ Dwɔn 1:1 anwo edwɛkɛ dɔɔnwo a, nea The Watchtower, November 1, 2008, mɔɔ Gyihova Alasevolɛ ɛyɛ la, mukelɛ 24-25.