TE TAHI ’U FAKAMAHINO
Te Mo’oni ’o ’Uhiga Mo Te Tāmai, Mo Te ’Alo, Pea Mo Te Laumālie Ma’oni’oni
KO TE haha’i ’aē ’e tui ki te Tahitolu ’e nātou ’ui ko te ’Atua ’e ko ’ipotasi e tolu—te Tāmai, mo te ’Alo, pea mo te Laumālie Ma’oni’oni. ’E nātou ’ui ko te ’u ’ipotasi ’aia e tolu ’e nātou tatau, ’e nātou māfimāfi pea ’e mole honatou kamata’aga. Koia ’i te Tahitolu, ’e ’ui ko te Tāmai ’e ’Atua, ko te ’Alo ’e ’Atua, pea ko te Laumālie Ma’oni’oni ’e ’Atua, kae ko te ’Atua pe e tahi.
Ko te tokolahi ’aē ’e nātou tui ki te Tahitolu, ’e nātou ’ui fakahagatonu ’e mole nātou lava fakamahino te akonaki ’aia. Kae ma’a nātou ’e tu’u te akonaki ’aia ’i te Tohi-Tapu. ’E tonu ke tou ’ilo’i ko te kupu “Tahitolu” ’e mole tu’u ’i te Tohi-Tapu. Kae ’e ma’u koa ’i te Tohi-Tapu ia te manatu ’o ’uhiga mo he Tahitolu? Mo’o tali ki te fehu’i ’aia, tou vaka’i age mu’a te vaega ’e tautau faka’aoga’i mo’o lagolago ki te Tahitolu.
“KO TE FOLAFOLA NEE ATUA”
’E ’ui iā Soane 1:1: “I te kamata’aga nee i ai te folafola pea nee [“nofo,” MN] te folafola [“mo,” MN] te Atua, pea nee Atua te folafola.” ’I te tahi vaega ’o te kapite pe ’aia, ’e fakahā lelei e te ’apositolo ko Soane ko “te Folafola” ’e ko Sesu. (Soane 1:14) Kae kapau ’e fakahigoa’i te Folafola ko te ’Atua, ’e manatu anai ’ihi ko te ’Alo pea mo te Tāmai ’e ko te ’Atua pe e tahi.
Tou manatu’i ko te vaega Tohi-Tapu ’aenī ne’e fakaliliu mai te lea faka Keleka. Ki muli age, ne’e fakaliliu te ’u tohi faka Keleka ki te tahi age ’u lea. Kae tokolahi te kau fai fakaliliu Tohi-Tapu ne’e mole nātou faka’aoga’i te ’u kupu’i palalau “nee Atua te folafola.” He ko’e ne’e mole nātou fakaliliu feiā? ’I tanatou mahino ki te lea faka Keleka ’aē ne’e tohi ai te Tohi-Tapu, ne’e manatu ia te kau fai fakaliliu ’aia ko te kupusiga palalau “nee Atua te folafola” ’e tonu ke fetogi tona fakaliliu. Ne’e nātou fetogi feafea’i tona fakaliliu? Ko’eni tona ’u fa’ahiga fakaliliu: “Ko te Folafola ne’e nātula ’atua.” (La Sainte Bible [1908], L. Segond et H. Oltramare) “Ko te Folafola ne’e ko he ’atua.” (Traduction du monde nouveau) “Ko te Folafola ne’e nofo mo te ’Atua, pea ne’e tatau tonā nātula.” (The Translator’s New Testament) ’I te ’u Tohi-Tapu ’aia, ko te Folafola ’e mole ko te ’Atua totonu.* Kae ’uhi ko tona mā’oluga age ’i te ’u fakatupu fuli ’a Sehova, koia ’aē ’e ’ui ai ko te Folafola ’e ko “he ’atua.” ’I henī ko te kupu “’atua” ko tona faka ’uhiga “ko he tahi ’e mālohi.”
TE TAHI ’U FAKAMO’ONI
Ko te tokolahi ’e mole nātou lau te lea Faka Keleka ’aē ne’e tohi ’aki ia te Tohi-Tapu. Koia e feafea’i hakotou ’ilo’i ia te ’uhiga totonu ’o te ’u palalau ’a te ’apositolo ko Soane? Tou to’o te fa’ifa’itaki ’aenī: Ko he tagata faiako ’e ina fakamahino he me’a ki tana kau ako, pea ’e mole tatau fuli te mahino ’a te kau ako. Koteā ’aē ’e tonu ke nātou fai ke feala hanatou mahino tatau? ’E nātou lava kole ki te tagata faiako ke ina toe fakamahinohino lelei age. ’E mahino ia, ’aki te ’u fakamahinohino ’aia ’e feala anai ki te kau ako ke nātou mahino lelei age. ’O feiā mo te koga tohi ’o Soane 1:1, ’e koutou ma’u anai ’i te Evaselio ’o Soane he tahi ’u fakamahinohino ’o ’uhiga mo te tu’ulaga ’o Sesu pea ’e koutou mahino lelei ai anai ki tona tu’ulaga.
Ohage la, koutou lau te ’u palalau ’aē ne’e tohi e Soane ’i te vaega 18 ’o te kapite 1: “Heeki he tahi kua [sio] ki te Atua [te Māfimāfi].” Kae ko te haha’i ne’e kua nātou sio kiā Sesu te ’Alo, he ne’e ’ui e Soane: “Nee tupu o kakano te Folafola [ia Sesu], pea nee nofo ia mo matou, pea nee matou [sio] ki tona kololia.” (Soane 1:14) Koia e feafea’i ki te ’Alo hana ’Atua Māfimāfi? ’E toe ’ui e Soane ko te Folafola ne’e ‘nofo mo te ’Atua.’ E lava feafea’i ki he tahi hana nofo mo he tahi pea ’ui leva ’e ko te tokotahi? Tahi ’aē me’a, iā Soane 17:3, ’e ’ui lelei e Sesu ’e kehekehe ia ia mo tana Tāmai ’aē ’e ’i selo. ’E ina higoa’i tana Tāmai ko “te Atua e tahi mo mooni.” Pea ’i te faka’osi ’o tona Evaselio, ’e ina fakamahino fakanounou fēnei: “Kua tohi ia mea aeni ke koutou tui ko Sesu e ko Kilisito, te Alo o te Atua.” (Soane 20:31) Koutou fakatokaga’i ’e ’ui ’i te vaega ’aenī ko Sesu ’e ko te ’Alo ’o te ’Atua kae ’e mole ko te ’Atua. Ko te tahi fakamahino ’aia ’e tou ma’u ’i te Evaselio ’a Soane ke feala hatatou ma’u ia te mahino totonu ki te koga tohi ’o Soane 1:1. Ko Sesu, ’aē ko te Folafola, ’e ko “he ’atua” he’e ina ma’u te tu’ulaga mā’oluga, kae ’e mole tatau ia mo te ’Atua Māfimāfi.
TONA ’U FAKAMO’ONI
Tou toe to’o te fa’ifa’itaki ’a te tagata faiako pea mo tana ’u kau ako. Logola ne’e logo ’ihi kau ako ki te tahi ’u fakamahinohino ’aē ne’e tuku age e te tagata faiako, kae lagi kei nātou lotolotolua ’o ’uhiga mo te fa’ahi ’aia. Koteā ’aē ’e nātou lava fai? ’E feala ke nātou ’olo ’o kumi he tahi ’u fakamahinohino ki he tahi tagata faiako. Kapau ko te lua tagata faiako ’aia ’e fakamo’oni ki te ’u fakamahinohino ’a te ’uluaki tagata faiako, pea ’e mahino ia ’e mole toe lotolotolua anai ia te kau ako. ’O toe feiā pe, kapau ’e mole koutou mahino lelei ki te faka ’uhiga ’a te ’u palalau ’a te tagata faitohi ko Soane ’o ’uhiga mo Sesu pea mo te ’Atua Māfimāfi, ’e feala ke koutou vaka’i ’i te Tohi-Tapu he fakamatala ’a he tahi tagata faitohi ’o te Tohi-Tapu. Ohage la, koutou lau te tohi ’o Mateo. “O uhiga leva mo te aho alâ pea mo te hola, e mole iloi e he tahi, e mole iloi e te kau aselo i Selo pea mo te Alo, gata tahipe ki te Tamai.” (Mateo 24:36) ’E ’asi feafea’i mai ’i te vaega ’aenī ko Sesu ’e mole ko te ’Atua Māfimāfi?
’E ’ui e Sesu ’e lahi age te ’u me’a ’aē ’e ’ilo’i e te Tāmai ’i te ’Alo. Kanapaula ko Sesu ne’e ko te ’Atua Māfimāfi, ’e ina ’ilo’i anai te ’u me’a ’aē ’e ’ilo’i e tana Tāmai. Kae ’e mahino mai ko te ’Alo pea mo te Tāmai ’e nā kehekehe. Kae ’e ’ui anai e ’ihi: ‘Ko Sesu ne’e nātula lua. ’I te vaega ’aenī ’e palalau ia Sesu ’i tona nātula tagata.’ Kae tatau aipe pe’e nātula lua, kae e feafea’i ki te laumālie ma’oni’oni? Kapau ko te laumālie ma’oni’oni ’e ’Atua ohage ko te Tāmai, he ko’e ’e mole ’ui e Sesu ’e ’ilo’i e te laumālie ma’oni’oni ia te ’u me’a ’aē ’e ’ilo’i e te Tāmai?
Kapau ’e koutou haga ako ia te Tohi-Tapu, ’e koutou ’ilo’i anai he tahi ’u vaega faka Tohi-Tapu mo’o talanoa ki te Tahitolu. ’E nātou fakahā ia te mo’oni ’o ’uhiga mo te Tāmai, mo te ’Alo, pea mo te laumālie ma’oni’oni.—Pesalemo 90:2; Gaue 7:55; Kolose 1:15.
* Ke feala hakotou ma’u he tahi ’u fakamahino ’o ’uhiga mo te koga tohi ’o Soane 1:1, kotou vaka’i ’i te pāsina 24 mo te 25 ’o Te Tule Le’o Fakafalani ’o te ’aho 1 ’o Novepeli 2008, ’aē ne’e tā e te kau Fakamo’oni ’a Sehova.