KRISTJANOM je zapovedano, naj obhajajo slovesnost v spomin na Kristusovo smrt. Ta slovesnost se imenuje tudi »Gospodova večerja«. (1. Korinčanom 11:20) Zakaj je tako pomembna? Kdaj in kako naj bi jo obhajali?

Jezus Kristus je to slovesnost vpeljal na večer judovske pashe leta 33 n. št. Pasha je praznovanje, ki so ga Judje obhajali samo enkrat letno, na 14. dan judovskega meseca nisana. Ta datum so očitno izračunali tako, da so upoštevali, kdaj nastopi spomladansko enakonočje. Takrat sta tako dan kot noč dolga približno 12 ur. Prvi dan meseca nisana se je začel ob prvem mlaju, ki je bil časovno najbližje spomladanskemu enakonočju. Pasha se je začela 13 dni kasneje.

Jezus je praznoval pasho s svojimi apostoli, odslovil Juda Iškarijota in nato vpeljal Gospodovo večerjo. Ta dogodek je nadomestil judovsko pasho in bi ga zato morali obhajati samo enkrat letno.

Matejev evangelij poroča: »Jezus [je] vzel kruh in izrekel blagoslov. Potem je kruh prelomil, ga dal učencem in rekel: ‚Vzemite, jejte. To predstavlja moje telo.‘ Vzel je tudi kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: ‚Pijte  iz njega vsi, kajti to predstavlja mojo »kri zaveze«, ki se bo prelila za mnoge v odpuščanje grehov.‘« (Matej 26:26–28)

Nekateri so mnenja, da je Jezus kruh dobesedno spremenil v svoje meso in vino v svojo kri. Toda ko je Jezus učencem ponudil kruh, je bilo njegovo telo še nepoškodovano. Ali so Jezusovi apostoli v resnici jedli njegovo meso in pili njegovo kri? Ne, ker bi bilo to ljudožerstvo in kršitev Božjega zakona. (1. Mojzesova 9:3, 4; 3. Mojzesova 17:10) Kot piše v Luku 22:20, je Jezus dejal: »Ta kelih predstavlja novo zavezo na temelju moje krvi, ki se bo prelila za vas.« Ali je ta kelih dobesedno postal »nova zaveza«? To bi bilo nemogoče, saj je zaveza dogovor, ne pa otipljiv predmet.

Zato sta tako kruh kot vino samo simbola. Kruh simbolizira Kristusovo popolno telo. Jezus je uporabil kruh, ki je ostal od pashalnega obeda. Ta kruh ni bil kvašen oziroma vzhajan. (2. Mojzesova 12:8) V Svetem pismu kvas pogosto simbolizira greh ali pokvarjenost. Nekvašen kruh torej predstavlja popolno telo, ki ga je Jezus žrtvoval. Bilo je brezgrešno. (Matej 16:11, 12; 1. Korinčanom 5:6, 7; 1. Petrovo 2:22; 1. Janezovo 2:1, 2)

Rdeče vino predstavlja Jezusovo kri. Zaradi te krvi je nova zaveza veljavna. Jezus je rekel, da se bo njegova kri prelila »v odpuščanje grehov«. Ljudje lahko tako v očeh Boga Jehova postanejo čisti in imajo možnost z njim vstopiti v novo zavezo. (Hebrejcem 9:14; 10:16, 17) Ta zaveza oziroma pogodba 144.000 zvestim kristjanom omogoča, da gredo v nebesa. Tam bodo služili kot kralji in duhovniki v korist vsega človeštva. (1. Mojzesova 22:18; Jeremija 31:31–33; 1. Petrovo 2:9; Razodetje 5:9, 10; 14:1–3)

Kdo naj bi zaužil ta simbola spominske slovesnosti? Logično je, da bi kruh in vino smeli zaužiti samo tisti, ki so v novi zavezi – namreč tisti, ki upajo na to, da bodo odšli v nebesa. Božji sveti duh takšnim posameznikom zagotavlja, da so bili izbrani za nebeške kralje. (Rimljanom 8:16) Hkrati so tudi v zavezi za Kraljestvo skupaj z Jezusom. (Luka 22:29)

 Kako pa je s tistimi, ki upajo, da bodo večno živeli v raju na zemlji? Ubogajo Jezusovo zapoved in so navzoči na Gospodovi večerji, vendar na njej ničesar ne zaužijejo, ampak so samo spoštljivi opazovalci. Jehovove priče obhajajo Gospodovo večerjo enkrat letno, na 14. nisan po sončnem zahodu. Čeprav je po svetu le nekaj tisoč takšnih, ki pravijo, da imajo nebeško upanje, je ta slovesnost dragocena vsem kristjanom. To je priložnost, ko lahko vsi premišljujejo o izredni ljubezni Boga Jehova in Jezusa Kristusa. (Janez 3:16)