Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHIWEDELWAKO

Oitya “omwenyo” nosho yo “omhepo” otai ti naanaa shike?

Oitya “omwenyo” nosho yo “omhepo” otai ti naanaa shike?

NGEENGE to udu oshitya “omwenyo” nosho yo “omhepo,” oshike hashi uya momadiladilo oye? Ovanhu vahapu ova itavela kutya omwenyo ile omhepo oshinima osho shi li mufye, ndele ihashi monika noihashi fi. Ohava diladila kutya ngeenge omunhu okwa fi, oshinima osho ihashi monika ohashi fiye po olutu ndele tashi twikile okukala nomwenyo. Molwaashi eitavelo olo ola tandavela, ovanhu vahapu ohava kala va kumwa okulihonga kutya Ombibeli hasho tai hongo ngaho nandenande. Ndele mbela Eendjovo daKalunga otadi ti omwenyo nomhepo oshike?

NGHEE OSHITYA “OMWENYO” SHA LONGIFWA MOMBIBELI

Shotete, konakona shi na sha nomwenyo. Otashi dulika to dimbuluka kutya potete oitukulwa ihapu yOmbibeli oya li ya shangwa mOshiheberi nOshigreka. Eshi ovashangi vOmbibeli va shanga shi na sha nomwenyo, ova longifa oshitya shOshiheberi ne′phesh ile oshitya shOshigreka psy·khe′. Oitya oyo ivali otai holoka lwoikando i dule 800 mOmishangwa, no-New World Translation  otai i toloka alushe noshitya “omwenyo.” Ngeenge owa konakona onghedi omo oitya “omwenyo” ile “eemwenyo” ya longifwa mOmbibeli, oto ka mona kutya otai ulike lela (1) kovanhu, (2) koinamwenyo ile (3) konghalamwenyo yomunhu ile yoshinamwenyo. Natu konakoneni omishangwa donhumba odo tadi yandje omaityo oo atatu a yoolokafana.

Ovanhu. “Pomafiku enya aNoa, . . . omo mwa xupifilwa mo vamwe aveke, nokutya ovanhu [ile “eemwenyo,” NW] va-8, va xupifwa komeva.” (1 Petrus 3:20) Momushangwa oo oshitya “eemwenyo” osha yela kutya otashi ulike kovanhu — Noa, omukainhu waye, ovanamati vatatu nosho yo ovakainhu vavo. Exodus 16:16 okwa tumbula omalombwelo oo kwa li a yandjwa kOvaisrael e na sha nokwoongela omanna. Ova li va lombwelwa taku ti: “I tooleni, . . . pamuvalu weemwenyo. Keshe umwe ne i toole po kuava ve li metwali laye.” Hano ouhapu womanna oo kwa li haa toolwa owa li we likolelela komuvalu wovanhu ovo va li moukwaneumbo keshe. Oihopaenenwa imwe yomOmbibeli oyo ya popya oitya “omwenyo” ile “eemwenyo” ya yukifwa komunhu ile kovanhu otai hangwa muGenesis 2:7; Joshua 11:11; Oilonga 3:23; nosho yo Jakob 5:20.

Oinamwenyo. Mehokololo lOmbibeli li na sha neshito, ohatu lesha taku ti: “Kalunga okwa tile: Omeva naa nyangadalifwe oinamwenyo yomomeva, needila nadi tuke kombada yedu mevalelwa leulu. Ndele Kalunga okwa tile: Edu nali ete oinamwenyo paludi layo: oimuna noyaalangati noifitukuti pamaludi ayo. Ndele osho sha ningwa.” (Genesis 1:20, 24) Momushangwa oo, oshitya “oinamwenyo” osho sha kwatela mo eeshi, oinamwenyo yomeumbo nosho yo oinamwenyo yomofuka, otashi toloka oshitya shOshiheberi ne′phesh osho pauhapu tashi ti “eemwenyo.” Oshitya osho ne′phesh osha tolokwa yo ‘oinamwenyo’ muGenesis 9:10.

Omwenyo u li onghalamwenyo yomunhu. Omafimbo amwe oshitya “omwenyo” otashi ulike konghalamwenyo yomunhu. Jehova okwa li a lombwela Moses a ti: “Ovanhu aveshe venya va li va hala [omwenyo woye, OB-1954], ova fya.” (Exodus 4:19) Ovatondi vaMoses ova li va hala shike? Ova li va hala okuxulifa po okukalamwenyo kwaMoses. Nale, fimbo Rakel kwa li ta dala okamonamati kaye Benjamin, ‘omwenyo waye owa li tau mu fii po, osheshi ye okwa li ta fi.’ (Genesis 35:16-19) Pefimbo opo, onghalamwenyo yaRakel oya xula po. Konakona yo eendjovo daJesus tadi ti: “Aame omufita ou muwa. Omufita ou muwa ota yandjele eedi omwenyo  waye.” (Johannes 10:11) Jesus okwa yandja omwenyo waye ile okukalamwenyo kwaye omolwovanhu. Momishangwa odo dOmbibeli, oshitya “omwenyo” osha yela kutya otashi ulike komwenyo u li onghalamwenyo yomunhu. Oto ka mona oihopaenenwa ihapu i na sha neityo loshitya “omwenyo” me 1 Eehamba 17:17-23; Mateus 10:39; Johannes 15:13; nosho yo Oilonga 20:10.

Okukonakona natango Eendjovo daKalunga otaku ke ku ulikila kutya kape na opo Ombibeli ya kwatakanifa oshitya ne′phesh ile psy·khe′ noutumbulilo “ihau fi” ile noshitya “waalushe.” Ponhele yaasho, Omishangwa otadi ti kutya omwenyo (ne′phesh) ohau fi. — Hesekiel 18:4, 20.

“OMHEPO” OSHIKE?

Paife natu konakoneni nghee Ombibeli ya longifa oshitya “omhepo.” Ovanhu vamwe ohava diladila kutya “omhepo” oi li ashike oshitya osho tashi ti shimwe noshitya “omwenyo.” Ndelenee osho hasho shi li ngaho. Ombibeli otai yelifa nawa kutya “omhepo” nosho yo “omwenyo” otai ulike koinima ivali ya yoolokafana. Oya yoolokafana ngahelipi?

Ovashangi vOmbibeli ova longifa oshitya shOshiheberi ru′ach ile oshitya shOshigreka pneu′ma eshi va shanga shi na sha noshitya “omhepo.” Omishangwa otadi yelifa eityo loitya oyo. Pashihopaenenwa, Epsalme 104:29, (yelekanifa OB-1954), otali ti: ‘Jehova to i kufa omhepo [ru′ach], opo tai shituluka vali ondwi yedu.’ Jakob 2:26 ota ti yo kutya: ‘Olutu li he nomhepo [pneu′ma] ola fya.’ Hano meevelishe odo, “omhepo” otai ulike kwaasho hashi mwenyopaleke olutu. Ngeenge olutu kali na omhepo, ola fya. Onghee hano, mOmbibeli oshitya ru′ach inashi tolokwa ashike shi li “omhepo,” ndele osha tolokwa yo shi li “eenghono” ile eenghono domwenyo. Pashihopaenenwa, shi na sha nEyelu lopefimbo laNoa, Kalunga okwa tile: ‘Ame ohandi yelulifile edu eyelu, opo ndi hanaune po ombelela aishe i na eenghono [ru′ach] domwenyo, koshi yeulu.’ (Genesis 6:17; 7:15, 22, yelekanifa NW.) Kungaha, “omhepo” otai ulike keenghono ihadi monika (ohandje yomwenyo) odo hadi linyengifa oishitwa aishe i na omwenyo.

Omwenyo nomhepo inai faafana. Olutu ola pumbwa omhepo ngaashi ashike oradio ya pumbwa eenghono dolusheno opo i longe. Oku shi faneka natango, diladila kokaradio. Ngeenge owa tula omamanya mokaradio ndele to ka patulula, eenghono dolusheno odo di li momamanya ohadi mwenyopaleke okaradio, oku shi popya  pafaneko. Ndele ngeenge okaradio kake na omamanya, ihaka longo. Eeradio dikwao nado ngeenge oda kufwa ko kolusheno, itadi ka kala tadi longo. Sha faafana, omhepo oyo eenghono odo hadi mwenyopaleke omalutu etu. Natango, ngaashi olusheno, omhepo kai na omaliudo noihai dulu okudiladila. Oyo eenghono di he na omaukwatya opanhu. Ndele nope he na omhepo ile eenghono domwenyo odo, omalutu etu ‘otaa shuna vali mondwi yedu,’ ngaashi omupsalme e shi popya.

Mokupopya shi na sha nokufya kwomunhu, Omuudifi 12:7 ota ti: ‘Ondwi [yolutu laye] ohai shuna medu ngaashi ya li ko, nomhepo ohai shuna kuKalunga, ou e i mu pele.’ Ngeenge omhepo ile eenghono domwenyo oda fiye po olutu, olutu ohali fi ndele tali shuna omo la dja — medu. Sha faafana, eenghono domwenyo ohadi shuna oko da dile — kuKalunga. (Job 34:14, 15; Epsalme 36:10) Osho inashi hala okutya kutya eenghono domwenyo ohadi i lelalela meulu. Ponhele yaasho, osha hala okutya, eteelelo keshe lokukala vali nomwenyo monakwiiwa lomunhu oo a fya ole likolelela kuJehova Kalunga. Omwenyo waye ou li momake aKalunga, oku shi popya pafaneko. Okeenghono ashike daKalunga omunhu ta dulu okupeululwa omhepo ile eenghono domwenyo, opo a dule okukala vali nomwenyo.

Itashi hekeleke tuu okushiiva kutya osho osho naanaa Kalunga ta ka ningila ovanhu aveshe ovo tava tulumukwa “meembila dedimbuluko”! (Johannes 5:28, 29, NW) Pefimbo lenyumuko, Jehova ota ka yandja omalutu mape kovanhu ovo va fya ndele te a mwenyopaleke moku a tula omhepo ile eenghono domwenyo. Itali ka kala tuu efiku lehafo!

Ngeenge owa hala okulihonga shihapu shi na sha noitya “omwenyo” nosho yo “omhepo” ngaashi ya longifwa mOmbibeli, oto ka mona omauyelele a fimana moshileshomwa Ondjila oyo tai twala komwenyo waalushe mbela owe i mona?, epandja 12-14 nosho yo pepandja 375-384 lembo Reasoning From the Scriptures, ya nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.