Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 MAMETLETŠO

1914—Ngwaga o Bohlokwa Boporofeteng bja Beibele

1914—Ngwaga o Bohlokwa Boporofeteng bja Beibele

NYWAGA-SOME e sa le pele, barutwana ba Beibele ba ile ba goeletša gore go be go tla ba le ditiragalo tše bohlokwa ka 1914. Ditiragalo tše e be e le dife, gomme ke bohlatse bofe bjo bo šupago 1914 e le ngwaga o bjalo o bohlokwa?

Bjalo ka ge go begilwe go Luka 21:24, Jesu o ile a re: “Jerusalema  e tla gatakelwa ke ditšhaba go fihla ge dinako tše di beilwego tša ditšhaba [“mabaka a bantlê,” Beibele ya Sepedi] di phethega.” Jerusalema e be e le motse-mogolo wa setšhaba sa ba-Juda—sedulo sa bogoši sa lešika la dikgoši go tšwa go ba ngwako wa Kgoši Dafida. (Psalme 48:1, 2) Lega go le bjalo, dikgoši tše e be e le tša moswana-noši gare ga baetapele ba ditšhaba. Di ile tša dula ‘sedulong sa bogoši sa Jehofa’ e le baemedi ba Modimo ka boyena. (1 Koronika 29:23) Ka gona Jerusalema e be e le seka sa pušo ya Jehofa.

Lega go le bjalo, ke neng le gona bjang moo pušo ya Modimo e ilego ya thoma go “gatakelwa ke ditšhaba”? Se se diregile ka 607 B.C.E. ge Jerusalema e fenywa ke ba-Babilona. Ga go yo a ilego a dula ‘sedulong sa bogoši sa Jehofa,’ gomme lešika la dikgoši tšeo di tšwilego go Dafida le ile la šitišwa. (2 Dikxoši 25:1-26) Na go “gatakelwa” mo go be go tla tšwela pele ka mo go sa felego? Aowa, ka gobane boporofeta bja Hesekiele bo boletše malebana  le kgoši ya mafelelo ya Jerusalema e lego Tsedekia gore: “Tloša seala, O rolê mphapahlôxô! . . . Fêla, e ka se bê moka. Xo tlo bá xwa tla e a swanetšwexo ke wôna ka o nea yêna.” (Hesekiele 21:31, 32) Yo a “swanetšwexo” ke go dula sedulong sa bogoši sa Dafida ke Kriste Jesu. (Luka 1:32, 33) Ka gona go “gatakelwa” go be go tla fela ge Jesu a e-ba Kgoši.

Tiragalo yeo e kgolo e be e tla direga neng? Jesu o ile a bontšha gore ba-Ntle ba be ba tla buša ka tekanyo e itšego ya nako e beilwego. Pego e lego go Daniele kgaolo 4 e hupere senotlelo sa go re tsebiša gore nako yeo e be e tla ba e telele gakaakang. E hlalosa ka toro ya boporofeta yeo e ilego ya lorwa ke Kgoši Nebukadinetsara wa Babilona. O ile a bona sehlare se segolo kudu seo se ilego sa rengwa. Kutu ya sona e be e ka se gole ka gobane e be e tlemilwe ka tšhipi le koporo. Morongwa o ile a bolela gore: “Xo bê xo fetê mabaka a šupaxo.”Daniele 4:10-16.

Ka Beibeleng, dihlare ka dinako tše dingwe di dirišetšwa go emela pušo. (Hesekiele 17:22-24; 31:2-5) Go etša ge go bontšhitšwe ke dikgoši tša Jerusalema e le baemedi ba Modimo, go rengwa ga sehlare sa seswantšhetšo go bontšha kamoo pušo ya Gagwe e bego e tla šitišwa ka gona. Lega go le bjalo, pono e bontšhitše gore go ‘gatakelwa mo ga Jerusalema’ e be e tla ba ga lebakanyana—nako e ka bago “mabaka a šupaxo.” Yeo ke nako e telele gakaaka’ng?

Kutollo 12:6, 14 e bontšha gore mabaka a mararo le seripa a lekana le “matšatši a sekete makgolo-pedi-masome-tshela.” Ka gona “mabaka a šupaxo” a be a tla tšea lebaka la makga a badilwego gabedi, goba matšatši a 2 520. Eupša ditšhaba tša ba-Ntle ga se tša ka tša tlogela go ‘gatakela’ pušo ya Modimo lebaka feela la matšatši a 2 520 ka morago ga go wa ga Jerusalema. Ka gona, go molaleng gore boporofeta bjo bo akaretša nako e telele kudu. Motheong wa Numeri 14:34 le Hesekiele 4:6, tšeo di bolelago ka “letšatši letee, bakeng sa ngwaxa o tee,” “mabaka a šupaxo” a tla akaretša nywaga e 2 520.

Nywaga e 2 520 e thomile ka October 607 B.C.E. ge Jerusalema e fenywa ke ba-Babilona gomme kgoši yeo e bego e le lešikeng la dikgoši tše di tšwilego go Dafida e be e tlošwa sedulong sa yona sa bogoši. Nako yeo e ile ya fela ka October 1914. Ka nako yeo, “dinako tše di beilwego tša ditšhaba” di ile tša fela, gomme Jesu  Kriste o ile a bewa e le Kgoši ya Modimo ya legodimong. *Psalme 2:1-6; Daniele 7:13, 14.

Bjalo ka ge Jesu a ile a bolela e sa le pele, “go ba gona” ga gagwe e le Kgoši ya legodimong go swailwe ke ditiragalo tše di tšhošago tša lefase—ntwa, tlala, ditšhišinyego tša lefase le mauba a malwetši. (Mateo 24:3-8; Luka 21:11) Ditiragalo tše bjalo di bontšha bohlatse bjo matla tabeng ya gore 1914 ka kgonthe e swaile go hlongwa ga Mmušo wa Modimo wa legodimong le mathomo a ‘mehla ya bofelo’ bja tshepedišo ye e kgopo ya gona bjale ya dilo.—2 Timotheo 3:1-5.

^ ser. 9 Go tloga ka October 607 B.C.E. go ya go October 1 B.C.E. ke nywaga e 606. Ka ge go se na ngwaga wa lefela, go tloga ka October 1 B.C.E. go ya go October 1914 C.E. ke nywaga e 1 914. Ka go hlakanya nywaga e 606 le nywaga e 1 914, re hwetša nywaga e 2 520. Bakeng sa tsebišo mabapi le go wa ga Jerusalema ka 607 B.C.E., bona sehlogo se se rego “Chronology” ka go Insight on the Scriptures le puku ya Go Boledišana ka Mangwalo, matlakala 160-2, tšeo di gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.