SVETO PISMO nam ne pove, kdaj se je Jezus rodil. Vendar pa nam daje tehten razlog za sklep, da se ni rodil decembra.

Premislite o tem, kakšno vreme imajo v tem letnem času v Betlehemu, kjer se je rodil Jezus. Judovski mesec kislev (ki ustreza novembru/decembru) je mesec mrzlega in deževnega vremena. Naslednji mesec je tebet (december/januar). V tem mesecu so temperature najnižje, v višjih predelih pa občasno sneži. Poglejmo, kaj v Svetem pismu piše o podnebju v tej pokrajini.

Svetopisemski pisec Ezra pokaže, da je bil mesec kislev res znan po mrzlem in deževnem vremenu. Zatem ko Ezra omeni, da se je množica v Jeruzalemu zbrala »v devetem mesecu [kislevu], dvajsetega dne v mesecu«, še pove, da je ljudstvo »trepetalo [...] zaradi dežja«. Glede vremenskih razmer v tem času leta je zbrano ljudstvo dejalo: »Ker je sedaj obdobje  dežja, ni mogoče stati zunaj.« (Ezra 10:9, 13; Jeremija 36:22) Nič čudnega, da so pastirji, ki so živeli v tem delu sveta, poskrbeli, da decembra s svojimi čredami ponoči niso bili na prostem!

Vendar Sveto pismo poroča, da so pastirji v noči, ko se je Jezus rodil, zunaj skrbeli za svoje ovce. Pravzaprav svetopisemski pisec Luka pove, da so takrat blizu Betlehema »pastirji bivali na prostem in ponoči čuvali svoje črede«. (Luka 2:8–12) Ali ste opazili, da so pastirji dejansko bivali na prostem in niso bili zunaj samo čez dan? S svojimi čredami so bili zunaj tudi ponoči. Ali ta opis življenja na prostem ustreza hladnim in deževnim vremenskim razmeram, kakršne so v Betlehemu decembra? Ne, ne ustreza. Torej okoliščine Jezusovega rojstva nakazujejo, da se Jezus ni rodil decembra. *

Božja Beseda nam natančno odkriva, kdaj je Jezus umrl, a nam da zelo malo neposrednih informacij o tem, kdaj se je rodil. To nas spomni na besede kralja Salomona: »Dobro ime je boljše od dragocenega olja in dan smrti boljši od dneva rojstva.« (Pridigar 7:1) Torej nas ne preseneča, da nam Sveto pismo postreže z obilico podrobnosti o Jezusovem služenju in smrti, a zelo malo govori o tem, kdaj se je rodil.