Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

DODATEK

Ali naj bi obhajali praznike?

Ali naj bi obhajali praznike?

PRILJUBLJENI verski in posvetni prazniki, ki jih ljudje danes obhajajo v mnogih delih sveta, ne izvirajo iz Svetega pisma. Kje pa je potem izvor takšnih praznovanj? Če imate dostop do knjižnice, vam bo zanimivo prebrati, kaj v enciklopedijah piše o praznikih, ki so priljubljeni v vašem kraju. Poglejmo nekaj zgledov.

Velika noč. »V Novi zavezi nič ne kaže na to, da bi obhajali velikonočno praznovanje,« piše v The Encyclopædii Britannici. Kako se je začela praznovati velika noč? Korenine ima v poganskem čaščenju. Čeprav naj bi se ob tem prazniku spominjali Jezusovega vstajenja od mrtvih, običaji, povezani z obdobjem okoli velike noči, niso krščanski. Glede priljubljenega »velikonočnega zajčka« v The Catholic Encyclopedii denimo piše: »Zajec je poganski simbol in je bil vedno znamenje rodovitnosti.«

Novoletni prazniki. Datum in običaji v zvezi s praznovanjem novega leta se od države do države razlikujejo. Glede izvora tega praznovanja v The World Book Encyclopedii piše: »Rimski vladar Julij Cezar je leta 46 pr. n. št. uvedel 1. januar kot novoletni dan. Rimljani so ta dan posvetili Janusu, bogu prehodov, vrat in začetkov. Po Janusu, ki je imel dva obraza – eden je gledal naprej in drugi nazaj – je bil imenovan mesec januar.« Novoletni prazniki torej izvirajo iz poganskih običajev.

Noč čarovnic. The Encyclopedia Americana poroča: »Posamezne poteze navad, povezane z nočjo čarovnic [oziroma s halloweenom], lahko zasledimo pri obredih druidov [starodavnih keltskih svečenikov] v predkrščanskem času. Kelti so imeli praznike v čast dveh glavnih bogov – boga sonca in boga mrtvih [...], katerih praznik je bil prvega novembra, kar je bil tudi začetek keltskega novega leta. Praznik mrtvih je postopoma postal del krščanskega obredja.«

Drugi prazniki. Nemogoče je, da bi razpravljali o prav vseh praznikih, ki jih obhajajo ljudje po svetu. Vendar prazniki, ki poveličujejo ljudi ali človeške organizacije, za Jehova niso sprejemljivi. (Jeremija 17:5–7; Apostolska dela 10:25, 26) Imejte tudi v mislih, da je to, ali je kak verski praznik Bogu všeč ali ne, odvisno od njegovega izvora. (Izaija 52:11; Razodetje 18:4) Svetopisemska načela, ki so omenjena v 16. poglavju te knjige, pa vam bodo pomagala ugotoviti, kako Bog gleda na sodelovanje v posvetnih praznikih.