Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 1

“Ohole yokuhola Kalunga oyo tuu ei”

“Ohole yokuhola Kalunga oyo tuu ei”

“Ohole yokuhola Kalunga oyo tuu ei nokutya, tu diinine oipango yaye. Noipango yaye kai fi idjuu.” — 1 JOHANNES 5:3.

1, 2. Oshike she ku linyengifa u kale u hole Jehova Kalunga?

MBELA ou hole ngoo Kalunga? Ngeenge owe liyapulila nale Jehova Kalunga, osha yela kutya oto ka nyamukula kutya heeno, naasho oshi li mondjila. Oshi li oshinima shopaushitwe okukala tu hole Jehova. Otu hole Kalunga molwaashi naye oku tu hole. Ombibeli oya popya shi na sha naasho ya ti: “Otu mu hole, osheshi [Jehova] Oye a kala e tu hole tete.” — 1 Johannes 4:19.

2 Jehova oye e tu ulikila ohole tete, nomolwaasho e tu pa edu liwa opo tu kale ko. Ohe tu file oshisho palutu. (Mateus 5:43-48) Naasho sha fimanenena, ohe tu file oshisho pamhepo. Okwe tu pa Eendjovo daye Ombibeli. Natango, ote tu shivi tu ilikane kuye tu na elineekelo kutya ota ka uda omailikano etu note ke tu pa omhepo yaye iyapuki i tu kwafele. (Epsalme 65:3; Lukas 11:13) Kakele kaasho, okwa tuma Omona waye omuholike a ninge Omukulili wetu opo tu dule okuxupifwa moulunde nefyo. Jehova ine tu ulikila tuu ohole inene! — Lesha Johannes 3:16; Ovaroma 5:8.

3. (a) Otu na okuninga shike opo tu likaleke mohole yaKalunga? (b) Otu na okulipula epulo la fimana lilipi, nopeni hatu hange enyamukulo lepulo olo?

3 Jehova okwa hala tu kale hatu mono ouwa mohole yaye fiyo alushe. Ndele omatokolo oo hatu ningi oo taa ka ufa kutya ohatu ka mona ouwa mohole yaye ile hasho. Eendjovo daKalunga otadi tu ladipike tadi ti: ‘Likalekeni mohole yaKalunga nokuteelela omwenyo waalushe.’ (Judas 21) Outumbulilo ‘likalekeni’ otau ulike kutya opo tu dule okukala mohole yaKalunga, otu na okukatuka eenghatu. Otwa pumbwa okuulika kutya otu hole Kalunga meenghedi dokondadalunde. Onghee hano, otu na okulipula epulo eli la fimana kutya: ‘Ongahelipi handi dulu okuulika kutya ondi hole Kalunga?’ Enyamukulo lepulo olo ohatu li hange meendjovo domuyapostoli Johannes da nwefwa mo, odo tadi ti: “Ohole yokuhola Kalunga oyo tuu ei nokutya, tu diinine oipango yaye. Noipango yaye kai fi idjuu.” (1 Johannes 5:3) Otu na okukonakona noukeka eityo leendjovo odo, molwaashi otwa hala okuulika kutya otu hole Kalunga neenghono.

“OHOLE YOKUHOLA KALUNGA OYO TUU EI”

4, 5. Hokolola nghee wa hovela okukala u hole Jehova.

4 Omuyapostoli Johannes okwa li a hala okutya shike eshi a shanga eendjovo edi tadi ti: “Ohole yokuhola Kalunga”? Mbela oto dimbuluka eshi wa hovela okukala u hole Jehova?

Eliyapulo neninginifo ohai ulike kutya omunhu okwe liyandja a kale ta dulika kuJehova nehalo liwa

5 Diladila oule wokafimbo shi na sha naashi wa hovela okulihonga oshili kombinga yaJehova nosho yo yomalalakano aye ndele to hovele okukala u na eitavelo muye. Owe lihonga kutya nonande otwa dalwa moulunde, tuhe na ekwatafano naKalunga, Kalunga okwe shi ninga tashi shiiva opo tu ka mone ewaneneno olo la kanifwa kuAdam noku ka fyuulula omwenyo waalushe. (Mateus 20:28; Ovaroma 5:12, 18) Owa li we lihonga shi na sha neliyambo linene olo Jehova a ninga eshi a tuma Omona waye omuholike e tu file. Omutima woye owa li we linyengifwa kwaasho, ndele to hovele okukala u hole Kalunga oo e ku ulikila ohole inene i fike opo. — Lesha 1 Johannes 4:9, 10.

6. Ohole yashili ohai ulikwa ngahelipi, nohole yokuhola Kalunga oye ku linyengifa u ninge shike?

6 Inashi wana ashike okukala tu udite kutya otu hole Jehova. Ohole kai fi ashike omaliudo, noihai ulikwa ashike meendjovo. Ohole yashili yokuhola Kalunga oya kwatela mo shihapu shihe fi ashike okupopya kutya: “Ondi hole Jehova.” Ngaashi eitavelo, ohole yashili ohai ulikwa koilonga oyo tai longwa omolwohole. (Jakob 2:26) Ohole ohai limonikila unene tuu moilonga oyo tai longelwa omunhu oo e holike. Nomolwaasho eshi wa hovela okukala u hole Jehova, osha li she ku linyengifa u kale wa hala okukala nonghalamwenyo oyo tai mu hafifa. Mbela ou li Ondombwedi ya ninginifwa? Ngeenge osho, ohole yomoule yokuhola Kalunga nosho yo ehalo lokukala omudiinini kuye oyo ye ku linyengifa u ninge etokolo olo la fimanenena monghalamwenyo yoye. Owe liyapulila Jehova opo u longe ehalo laye, nowa ulika eliyapulo loye mokuninginifwa momeva. (Lesha Ovaroma 14:7, 8.) Okukala metwokumwe neliyapulo letu osha kwatela mo okuninga osho omuyapostoli Johannes a popya natango.

“TU DIININE OIPANGO YAYE”

7. Oipango yaKalunga imwe oilipi, nokudiinina oipango oyo okwa kwatela mo shike?

7 Johannes okwa yelifa kutya ohole yokuhola Kalunga otai ti shike eshi a ti: “Tu diinine oipango yaye.” Oipango yaKalunga oilipi? Jehova okwe tu pa oipango ihapu yokondadalunde okupitila mEendjovo daye Ombibeli. Pashihopaenenwa, okwa tokola oukolwe, oluhaelo, okulongela oikalunga, okuvaka nosho yo okupopya oipupulu. (1 Ovakorinto 5:11; 6:18; 10:14; Ovaefeso 4:28; Ovakolossi 3:9) Okudiinina oipango yaKalunga okwa kwatela mo okukala metwokumwe nomifikamhango daye dopaenghedi odo di li mOmbibeli.

8, 9. Ongahelipi hatu dulu okushiiva osho tashi hafifa Jehova nokuli nongeenge tu li meenghalo odo pehe na oipango yokondadalunde mOmbibeli oyo tai ufa kutya otu na okuninga po shike? Yandja oshihopaenenwa.

8 Opo tu hafife Jehova, otwa pumbwa okuninga shihapu shihe fi ashike okudulika koipango yaye yokondadalunde. Jehova ine tu pa eemhango odo tadi tu ngabeke moshinima keshe monghalamwenyo yetu yakeshe efiku. Onghee hano, ohatu dulu okushakeneka eenghalo dihapu efiku keshe odo pehe na oipango yokondadalunde mOmbibeli oyo tai ufa kutya otu na okuninga po shike. Ongahelipi hatu dulu okushiiva osho tashi hafifa Jehova meenghalo da tya ngaho? Ombibeli oi na ouyelele wa yela u na sha nanghee Kalunga ha diladila. Eshi hatu konakona Ombibeli, ohatu lihongo osho Jehova e hole nosho yo osho e tonde. (Lesha Epsalme 97:10; Omayeletumbulo 6:16-19) Ohatu ende yo hatu lihongo oikala nosho yo eenghatu odo ha hokwa. Apa ngoo pe fike okulihonga kwetu kombinga yomaukwatya aJehova nosho yo eendjila daye, opo ngoo ta pa ka kala pe fike okweefa omadiladilo aye a nwefe mo omatokolo oo hatu ningi nosho yo eenghatu detu. Kungaho, ohatu ka kala tu shii kutya ‘ehalo lOmwene olilipi,’ nokuli nomoinima oyo inai tumbulwa kondadalunde mOmbibeli. — Ovaefeso 5:17.

9 Pashihopaenenwa, Ombibeli kai na oshipango shokondadalunde osho tashi tu dilike okutala eekino ile eeprograma doko-TV odo hadi ulike elongifo leenghono linyanyalifi ile oluhaelo. Mbela otwa pumbwa ngoo shili omhango yokondadalunde oyo tai tu dilike okutala oinima ya tya ngaho? Otu shii kutya Jehova oha tale ko ngahelipi oinima ya tya ngaho. Eendjovo daye otadi tu lombwele kondadalunde tadi ti kutya Jehova oku ‘tonde ou e hole owii,’ ile tu tye, elongifo leenghono. (Epsalme 11:5) Ombibeli oya ti yo vali: “Ovaholi voipala . . . Kalunga te va tokola.” (Ovaheberi 13:4) Mokudilonga keendjovo odo da nwefwa mo, ohatu dulu okushiiva nawa kutya ehalo laJehova olilipi. Onghee hano, otwa tokola tuhe lihafife mokutala omafano oo taa ulike oinima oyo Kalunga e tonde. Otu shii kutya ohashi hafifa Jehova ngeenge hatu henuka eenghedi da nyata odo da talika ko kounyuni di li omalihafifo inaa nyika oshiponga. *

10, 11. Omolwashike twa hala okukala hatu dulika kuJehova, nohatu dulika kuye noikala ya tya ngahelipi?

10 Oshike unene hashi tu linyengifa tu dulike koipango yaKalunga? Omolwashike twa hala okweefa okudiladila kwaKalunga ku nwefe mo eenghatu detu efiku keshe? Ihatu dulika ashike koipango yaKalunga opo tu henuke okuhandukilwa ile tu henuke oilanduliko ii oyo hai hange ovo have lipwililikile okulonga ehalo laKalunga. (Ovagalati 6:7) Ponhele yaasho, ohatu tale ko okudulika kuKalunga ku li omhito iwa nokuulika kutya otu mu hole. Ngaashi ashike okaana haka kala ka halelela okukala ka hokiwa kuxe, nafye otwa hala okukala twa hokiwa kuJehova. (Epsalme 5:13) Jehova oye Tate yetu notu mu hole. Kape na osho hashi tu etele ehafo linene ile embilipalelo shi dule okukala tu shii kutya otu na onghalamwenyo ya “hokiwa kOmwene.” — Omayeletumbulo 12:2.

11 Onghee hano, katu na okudulika nomunyengutima ile tu hoolole kutya otwa hala okudulika koipango ilipi nosho yo oyo tu na okulipwililikila. * Katu na ashike okukala hatu dulika ngeenge she tu wapalela ile ngeenge pehe na omashongo. Mepingafano naasho, ohatu ‘dulika tashi di komutima.’ (Ovaroma 6:17) Ohatu kala tu udite ngaashi omupsalme umwe oo a ti: “Osheshi oipango yoye onde i hafela, nde i hokwa.” (Epsalme 119:47) Otu hole shili okudulika kuJehova, molwaashi otu shii kutya otwa wana okudulika kuye filufilu note tu pula tu ninge ngaho. (Deuteronomion 12:32) Otwa hala Jehova a popye kombinga yetu ngaashi a li a popya shi na sha naNoa mEendjovo daYe. Ombibeli oya popya shi na sha natatekulululwa oo omudiinini, oo a li a ulika ohole yaye yokuhola Kalunga mokukala ha dulika kuye oule womido omilongo dihapu, ya ti: “Noa osho a ninga. [Naanaa] ngaashi Kalunga a tonga, osho ye a ninga.” — Genesis 6:22.

12. Otu na okudulika kuJehova noikala ya tya ngahelipi opo tu hafife omutima waye?

12 Jehova oha kala e udite ngahelipi ngeenge hatu dulika kuye nehalo liwa? Eendjovo daye otadi ti kutya ngeenge hatu dulika kuye nehalo liwa, ohatu ‘hafifa omutima waye.’ (Omayeletumbulo 27:11) Mbela okudulika kwetu ohaku hafifa ngoo shili omutima wOmwene Omunamapangelo aeshe? Heeno, ohaku mu hafifa, noku na etomheno liwa lokukala a hafa! Jehova okwe tu shita tu na emanguluko lokuninga omatokolo. Ohatu dulu okuhoolola okudulika kuye ile okuhadulika kuye. (Deuteronomion 30:15, 16, 19, 20) Ngeenge otwa hoolola okudulika nehalo liwa kuJehova nohatu shi ningi hatu linyengifwa kohole yoku mu hola nomutima aushe, ohashi mu hafifa neenghono. (Omayeletumbulo 11:20) Kungaho, otwa hoolola yo onghedi yokukalamwenyo ya denga mbada.

‘OIPANGO YAYE KAI FI IDJUU’

13, 14. Omolwashike hatu dulu okutya kutya ‘oipango yaKalunga kai fi idjuu,’ naasho ohatu dulu oku shi faneka ngahelipi?

13 Omuyapostoli Johannes okwe tu lombwela oshinima shimwe tashi hekeleke neenghono shi na sha noiteelelwa yaJehova a ti: ‘Oipango yaye kai fi idjuu.’ Oshitya “idjuu” osho sha longifwa mu 1 Johannes 5:3 mOmbibeli yOshikwanyama, osho tashi ti lelalela ngaho mOshigreka. * Etoloko limwe lOmbibeli ola toloka ovelishe oyo la ti: “Oipango yaye ihai tu wilile po.” (New English Translation) Oiteelelwa yaJehova oi li pandjele nokai fi omutengi. Eemhango daye itadi nyenge ovanhu okuwanifa po, nonande inava wanenena.

14 Ohatu dulu oku shi faneka ngaha: Natu tye nee ngeno kaume koye kopofingo okwe ku pula u mu kwafele a diluke eumbo laye. Ope na omiti dihapu odo di na okututwa. Dimwe odipu okuhumbatwa komunhu umwe, ndele dimwe odidjuu notadi pula okuhumbatwa kovanhu vavali. Kaume koye okwa hoolola omiti odo a hala u humbate. Mbela ote ke ku pula ngoo u humbate omiti odo e shii kutya odidjuu unene kwoove? Hasho nandenande! Ita ka kala a hala u liyahameke mokuhumbata omiti didjuu oove auke. Sha faafana, Kalunga ketu omunahole nomunanghenda ihe tu pula tu dulike koipango oyo idjuu unene kufye. (Deuteronomion 30:11-14) Ke na nande efiku e ke tu pule tu humbate omutengi mudjuu. Jehova oku wete omangabeko etu, molwaashi ‘oku shii oshitwe yetu, nhumbi tu li nota dimbulukwa nokutya fye ondwi yedu.’ — Epsalme 103:14.

15. Omolwashike hatu dulu okukala nelineekelo kutya oipango yaKalunga otai tu etele ouwa muhapu?

15 Oipango yaJehova kai fi idjuu nandenande, ndele otai tu etele ouwa. (Lesha Jesaja 48:17.) Nomolwaasho Moses okwa li a lombwela Ovaisrael vonale a ti: ‘Omwene okwe tu lombwela tu wanife eenghedimhango adishe edi, opo tu tile Omwene Kalunga ketu, opo tu kale alushe tu nelao, ndee tu kale tu nomwenyo ngaashi tu li po nena eli.’ (Deuteronomion 6:24) Nafye ohatu dulu okukala nelineekelo kutya Jehova okwe tu pa eemhango daye molwaashi oku na ko nasha shili nonghalonawa yetu yaalushe. Jehova ita dulu oku tu lombwela tu ninge oinima oyo tai tu etele oshiponga, molwaashi oku na ounongo wa shiya ko. (Ovaroma 11:33) Onghee hano, oku shii osho sha denga mbada kufye. Kakele kaasho, Jehova oye yo ohole. (1 Johannes 4:8) Ohole oyo ounhu waye nohai nwefa mo keshe osho ta popi nosho yo osho ta ningi. Oipango aishe oyo a pa ovapiya vaye oye likolelela kohole.

16. Omolwashike hatu dulu okukala hatu dulika kuKalunga nonande ope na enwefemo lounyuni ou wa nyonauka nosho yo eamo loulunde?

16 Kashipu okukala hatu dulika kuKalunga nonande oipango yaye kai fi idjuu. Otu na okukondjifa enwefemo lounyuni ou wa nyonauka, oo u li “mepangelo lomunawii.” (1 Johannes 5:19) Otu na yo okukondjifa okuhawanenena kwetu, oko haku tu ningifa tu nyone eemhango daKalunga. (Ovaroma 7:21-25) Ndele ohole yetu yokuhola Kalunga otai dulu oku tu kwafela tu pondole. Jehova oha nangeke noupuna ovo hava ulike kutya ove mu hole eshi tava dulika kuye. Oha yandje yo omhepo yaye iyapuki ‘kwaavo hava dulika kuye.’ (Oilonga 5:32) Omhepo ya tya ngaho, ohai imike oiimati iwa mufye, omaukwatya mawa oo taa dulu oku tu kwafela tu kale hatu dulika kuye. — Ovagalati 5:22.

17, 18. (a) Oshike hatu ka konakona membo eli, naashi hatu shi konakona otu na okudimbuluka shike? (b) Oshike tashi ka kundafanwa metukulwa tali landula?

17 Membo eli, ohatu ka konakona omafinamhango nomifikamhango daJehova dopaenghedi nosho yo ouyelele u lili noku lili u na sha nehalo laye. Eshi hatu konakona oinima oyo, natu kalekeni momadiladilo oinima ya fimana oyo tai landula. Natu dimbuluke kutya Jehova ihe tu kondjifa tu dulike keemhango nosho yo komafinamhango aye, ndele okwa hala tu dulike kuye nehalo liwa, tashi di komutima. Natu dimbuluke yo kutya Jehova ote tu pula tu kale nonghedi yokukalamwenyo oyo tai tu etele omauwa mahapu paife nosho yo omwenyo waalushe monakwiiwa. Natu kale yo twa tala ko okudulika nomutima aushe ku li omhito iwa yokuulika kutya otu hole Jehova neenghono.

18 Jehova okwe tu pa oukwatya weliudo opo e tu kwafele tu kale tu shii okutongola pokati kouwa nowii. Ndele opo eliudo letu li kale tali tu wilike nawa, ola pumbwa okudeulwa, naasho ohatu ke shi kundafana metukulwa tali landula.

^ okat. 9 Tala Etukulwa eti-6 lembo eli omo mwa kundafanwa kombinga yokuhoolola omalihafifo a koshoka.

^ okat. 11 Peemhito dimwe, eemhepo dowii nado oda li da dulika, ndele ode shi ninga nomunyengutima. Eshi Jesus a li a lombwela eendemoni di dje mo movanhu vonhumba, oda li da fininikwa di dimine eenghonopangelo daJesus nokudulika kuye, nonande inadi shi ninga nehalo liwa. — Markus 1:27; 5:7-13.

^ okat. 13 MuMateus 23:4, oshitya osho osha longifwa tashi ulike ‘komitengi didjuu,’ sha hala okutya, eemhango dokondadalunde nosho yo eenghulunghedi da totwa kovanhu odo ovanongo vomishangwa nOvafarisai va li tava fininikile ovanhu vongaho. Oshitya osho tuu osho osha tolokwa ‘lyana’ mOilonga 20:29, 30, tashi ulike kovashunimonima ovakwanyanya ovo va li tava ka ‘popya oinima inai yuka’ nokupukifa vamwe.