1-3. (a) Njika mbale̱ ni bam ni maso̱be̱ o Bibe̱l e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná di po̱so̱ mako̱m ma me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o bola nje ye bwam e?

BATO be nde ka mulema ma bre̱ti mwena mu mańo̱ miliki ke̱ mu dubabe̱ oten; ba le̱le̱m o jembilane̱ nje ye̱se̱ e dinge̱le̱ babo̱. Ebe̱yedi, beboledi na bede̱mo ba ba bena di madangwane̱no̱ be matombea biso̱ na bo̱bise̱ la ńolo, e be̱ biso̱ bia to̱ ke̱m.

² Bibe̱l e mato̱po̱ mbale̱ ni bam ke̱ e makwala ná: “Mudangwane̱ badibie̱ a matimba dibie̱, nde nu nu malate̱ na belemā a mańama.” (Minia 13:20) Ben byala ba Minia be titi kwalea mundenge ma ponda iwo̱. Yen eyala ná ‘dangwane̱’ e makwalea nde mundenge ma ponda ye̱se̱. * Kalati po̱ ni mabole̱ beteledi ba Bibe̱l e to̱pedi jombwea y’epas’a Bibe̱l ná: “Dangwane̱ la moto di mabaise̱ ndolo na tingame̱.” Mo̱, e titi mbale̱ ná di le̱le̱m o jembilane̱ ba di to̱ndino̱ e? E, kana mulema masu mu latino̱ na mulema ma ba di to̱ndino̱, be ná ba be̱ne̱ ngińa o tukwa, e be̱ o bwam to̱ o bobe, bede̱mo, ebe̱yedi na beboledi basu.

³ Ná di tike ja o ndol’a Loba, ye mweńa ná di be̱ne̱ mako̱m ma me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o bola nje ye bwam. Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e? O pe̱m n’esungu, je ná di bola nika tongwea na to̱ndo̱ la ba bena Loba a to̱ndino̱, na bola la ná mako̱m mao ma be̱ masu. Dutea te̱: Njika mako̱m ma bwam jeno̱ ná di po̱so̱, mena ma buki ba bena ba be̱n  bede̱mo Yehova a mapulano̱ ná mako̱m mao ma be̱ne̱ e? Di kwaleye so̱ te̱ jombwea pat’a bato yena i to̱ndo̱be̱ na Loba. Di me̱nde̱ be̱ ńai ni dongame̱n o po̱so̱ mako̱m ma me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o bola nje ye bwam, yete̱na di be̱n so̱ṅtane̱ la se̱ṅse̱ṅ la ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mambo.

4. Ońola nje Yehova a be̱nno̱ bwam o po̱so̱ mako̱m mao e, ońola nje pe̱ Yehova a bele̱no̱ Abraham ná “diko̱m lam” e?

⁴ Yehova a bi po̱so̱ mako̱m. A be̱n pe̱ bwam o bola nika. Omo̱ń a me̱se̱, mo̱ nde e Sango o mo̱ń na o wase, be̱ne̱ la mo̱ pe̱ ka diko̱m le nde edube e buki be̱se̱ bonde̱ne̱. Ba nja so̱ a mapo̱so̱no̱ ka mako̱m e? Yehova a masisea be̱be̱ na ba ba lakisane̱ mo̱, bena ba dube̱ pe̱ mo̱ na mbale̱. Jombweye eyembilan a Abraham nu ta nu biane̱ ońola dube̱ dinde̱ne̱ a tano̱ a be̱ne̱. Kekise̱ la dube̱ to̱ diwo̱ di kolo buka di la baise̱ sango a muna ná a bole mun’ao jabea di titi. * Kana, a tano̱ a be̱ne̱ dube̱ di londi mbom “ná Loba e ná a pumbwe̱le̱ bawedi,” Abraham ‘a boli Isak ka jabea.’ (Bonahebe̱r 11:17-19) Ońolana Abraham a lee̱le̱ ninka dube̱ na sengane̱, Yehova a bele̱ mo̱ na din dina l’eto̱nde̱ ná “diko̱m lam.”​—Yesaya 41:8; Yakobo 2:21-23.

5. Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ ba bena ba masengane̱ mo̱ na mbale̱ e?

⁵ Yehova a mano̱ngo̱ sengane̱ la mbale̱ mweńa jita. A to̱ndi ba bena ba mawe̱le̱ jemea lao omo̱ń a me̱se̱, esibe̱ mińakisan. (Langa 2 Samuel 22:26.) Ka nje te̱ je̱nno̱ o Jokwa 1 la nin kalati, Yehova a do̱lisan jita ba bena ba masengane̱ mo̱ ońolana ba to̱ndi mo̱. Kalat’a Minia 3:32 mo̱ ná: “E ba be mbale̱ tik’a diko̱m.” Ba ba mabupe̱ bediedi ba Loba na jemea, ba makusane̱ Yehova bebeledi ba muyao, o be̱ mwe̱n o “muno̱ko̱” mao; a makasa jowe̱ labu,  be pe̱ ná ba sisea mo̱ be̱be̱ o muka ponda ye̱se̱.​—Myenge 15:1-5.

6. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di to̱ndi Yesu e, njika besengedi ba teten pe̱ Yehova a be̱ne̱nno̱ ba bena ba to̱ndi Mun’ao e?

⁶ Yehova a to̱ndi ba bena ba to̱ndi mpo̱m mao ma Muna, Yesu. Yesu a kwali ná: “Moto a to̱ndi te̱ mba, a me̱nde̱ ne̱nge̱ eyal’am; nde Tete̱ a me̱nde̱ to̱ndo̱ mo̱, nde di me̱nde̱ po̱ye̱ mo̱, di boka boja ombo’ao.” (Yohane 14:23) Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di to̱ndi Yesu e? Tongwea na mbadi po̱ buka te̱, ńe nde bupe̱ la mambenda mao, nika e mombwea pe̱ ndaki ńa te̱ dikalo la myango ma bwam, na timbise̱le̱ be̱se̱ bokwedi bao. (Mateo 28:19, 20; Yohane 14:15, 21) Di malee̱le̱ pe̱ ná di to̱ndi Yesu ke̱ di “bupe̱ matanga mao,” jembilane̱ pe̱ bebolo na beto̱pedi bao na ngud’asu ńe̱se̱ ńa bato ba benama ba titi ke̱nge̱nge̱. (1 Petro 2:21) Mulema ma Yehova mu do̱lisane̱ miwe̱n ma ba bena ba mabupe̱ matanga ma Mun’ao Yesu ońolana ba to̱ndi mo̱.

7. Ońola nje yeno̱ dibie̱ ná mako̱m masu ma be̱ nde ba be mako̱m ma Yehova e?

⁷ Dube̱, jemea, sengane̱, na ndol’a Yesu, nikame̱ne̱ pe̱ na ńa beboledi bao, ben nde be bede̱mo bō̱ bena Yehova a mengane̱no̱ mako̱m mao. Mō̱ ńasu te̱ angame̱n so̱ baise̱ na mo̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱, mako̱m mam ma tiki ma be̱n i ńai a bede̱mo na beboledi e? Mo̱, mako̱m mam me nde ba be mako̱m ma Yehova e?’ Bola la nika le dibie̱. Bato ba mawe̱ ná ba se bede̱mo be do̱lisane̱ Loba, ba mate̱ pe̱ dikalo la myango ma bwam ma Janea na ko̱di, be ná ba tute̱le̱ biso̱ o bola bwam, na o tingame̱ o bedomsedi basu ba die̱le̱ longe̱ lasu ńai ni do̱lisane̱ Loba.​—Ombwa edinge̱le̱ “ Nja ńe diko̱m la mbale̱ e?”

8. Nje o to̱ndino̱ oteten a diko̱m la (a) Naomi na Rut e? (b) beso̱mbe̱ ba Bonahebe̱r belalo e? (c) Paulo na Timoteo e?

⁸ Betiledi be be̱n byembilan jita ba ba bena ba  tombwane̱ ońolana ba po̱si mako̱m ma tute̱le̱ babo̱ o bola nje ye bwam. We ná o langa jombwea diko̱m la Naomi na mukoa mao Rut, diko̱m oteten a beso̱mbe̱ ba Bonahebe̱r belalo bena be ta be be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i o Babilon, na oteten a Paulo na Timoteo. (Rut 1:16; Daniel 3:17, 18; 1 Korinto 4:17; Filipi 2:20-22) Jombweye te̱, eyembilan epe̱pe̱ ende̱ne̱: diko̱m la David na Yonatan.

9, 10. Nje e ta k’eyot’a diko̱m oteten a David na Yonatan e?

⁹ Bibe̱l e makwala ná, ombusa David bwa Goliat, “botea ni ponda nde mulema ma Yonatan mu latino̱ na ma David, na mo̱ a to̱ndo̱ mo̱ ka mo̱me̱ne̱.” (1 Samuel 18:1) Nika nde diko̱m la bo̱ibo̱i di botedino̱ esibe̱ jombwea diwengisan dinde̱ne̱ la mimbu oteten abu, lena lindi pe̱ nate̱na o kwed’a Yonatan o eyaṅ a bila. * (2 Samuel 1:26) Nje e ta k’eyot’a mulatako ma bo̱ibo̱i oteten a man mako̱m mabane̱ e?

¹⁰ David na Yonatan ba ta nde diko̱m la bo̱ibo̱i ońolana babo̱ babane̱ ba ta ba to̱ndo̱ Loba, ba be̱ne̱ pe̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ o tika be̱ mo̱ jemea. Ńo̱ng’a do̱lisane̱ Loba so̱ nde e ta e lata ban bato babane̱. Mō̱ ńabu te̱ a ta a be̱ne̱ bede̱mo be we̱le̱ mo̱ ntike̱ o miso̱ ma nune̱. Yonatan a ta a to̱ndo̱ ngiń’a mulema na ko̱di ba y’eso̱mb’a moto e ta e te̱me̱ lingea dina la Yehova. David pe̱ a ta a bola nu mutud’a moto edube, ńena nu sue̱le̱ bete̱sedi ba Yehova na jemea, na nu se̱le̱ pulise̱ bwam ba David denge̱ bao. K’eyembilan, di kwaleye te̱ ońola nje e bolane̱ ponda mulema mu bo̱bino̱ David o pondapo̱ ńa longe̱ lao, ke̱ e ńambumwa o eyaṅ, a mańa malinga ma Kiṅ’a bobe Saul, sango a Yonatan, mīla. Yonatan a lee̱le̱ jemea le mańaka, “ala bupe̱ David . . . , embe̱ mo̱ o benga lakisane̱ Loba.” (1 Samuel  23:16) Dutea te̱ ne̱ni David a sengino̱ o mulema, ponda diko̱m lao la ndolo di po̱ino̱ o sue̱le̱ mo̱, na jembe̱ mo̱! *

11. Nje eyembilan a Yonatan na David e mokwe̱le̱no̱ wa jombwea diko̱m e?

 ¹¹ Nje eyembilan a David na Yonatan e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Omo̱ń a me̱se̱, lambo la mweńa di buki me̱se̱ mako̱m mangame̱nno̱ be̱ne̱ mwemba, le nde mulatako mabu na Loba. Di sisedi te̱ be̱be̱ na ba ba be̱n mulemlem ma dube̱, ba mabupe̱ milemlem ma bete̱sedi ba Loba jombwea bedangwedi ka biso̱, ba be̱n pe̱ ńo̱ngi ka biso̱ o tika be̱ Loba jemea, nika ńe ná e wana oteten asu tombe̱le̱ la mō̱ na nune̱ mo̱nge̱le̱, besengedi ba teten, na kwalisane̱le̱ di membe̱ na di malonge̱ pe̱ biso̱. (Langa Roma 1:11, 12.) Di maso̱ i ńai a bato i to̱ndi mambo ma mudī oteten a bonasango asu. Mo̱, nika e mapula so̱ kwala ná, nu te̱ nu mukeye̱ o ndongame̱n o Ndabo a Janea e nde mundenge ma bwam e? Ke̱m.

12, 13. (a) Ońola nje po̱so̱ mindenge masu to̱ e be̱ nde oteten a bonasango asu be Kriste̱n e? (b) Njika mitakisan myemba ma ńo̱ṅo̱n a boso mi tano̱ mi be̱ne̱, njika jome̱le̱ la ngińa pe̱ Paulo a bolino̱ e?

¹² To̱ e be̱ nde oteten a mwemba, jangame̱n bia po̱so̱ mindenge masu yete̱na di mapula ńaka o mudī. Nika ńangame̱n ńakisane̱ biso̱ e? Tom! Ye ná e be̱ ná oteten a mwemba, Kriste̱n iwo̱ i be̱n ńo̱ng’a pond’a bwaba ná i be̱ bato boú o mudī, ka nje te̱ bepuma ba bwele be̱se̱ be si móano̱ o mulemlem ma ponda. O be̱n o mwemba te̱, Kriste̱n iwo̱ yoú o mudī buka yine̱. (Bonahebe̱r 5:12–6:3) Nde, di malee̱le̱ bapeńa na babo̱bi ndolo na we̱lisane̱, ońolana di mapula o jongwane̱ babo̱ ná ba ńake o mudī.​—Roma 14:1; 15:1.

¹³ Ponda iwo̱, bete̱medi bō̱ be ná be be̱ oteten a mwemba bena be mabaise̱ ná di no̱ngo̱ne̱ mindenge masu jangame̱ye̱. Bō̱ be ná ba botea be̱ne̱ bedangwedi be titi ko̱nji. Bane̱ pe̱ ba be̱ne̱ mudī ma makunako to̱so̱ mudī ma mito̱kisan. Myemba ma ńo̱ṅo̱n a boso P.A. pe̱ mi ta mi be̱ne̱ milemlem ma mitakisan. Jita la Kriste̱n di ta jemea, nde bō̱ babu ba ta ba be̱ne̱ bedangwedi be mpenga. Kana o mwemba ma Korinto be̱se̱ ba si tano̱ ba sue̱le̱ belēdi bō̱ ba Kristo, ńamuloloma Paulo ome̱le̱ mwemba, mo̱ ná: “Lo si wo̱ndo̱be̱; ko̱lo̱ngo̱ne̱ [“mundenge,” NW] la bobe di mańamse̱ bede̱mo ba bwam.” (1 Korinto 15:12, 33) Paulo ome̱le̱ Timoteo ná, nate̱na oteten a bonasango, bō̱ be oten bena ba si mabole̱ mambo ka ni te̱m. Timoteo a ta so̱ angame̱ne̱ panda etum na i ńai a bato, ná ba si be̱ mindenge mao ma batabata.​—Langa 2 Timoteo 2:20-22.

14. Ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ o ebolo bete̱sedi be masue̱le̱ jome̱le̱ la Paulo jombwea mindenge e?

¹⁴ Ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ bete̱sedi be masue̱le̱ jome̱le̱ la Paulo o ebolo e? Tongwea na banga mundenge ma batabata, e be̱ oteten a mwemba to̱so̱ o eboko na to̱ nja  ńe ná nu tute̱le̱ biso̱ o bola bobe. (2 Tesalonika 3:6, 7, 14) Jangame̱ne̱ o kombe̱ mulatako masu na Yehova. O̱nge̱le̱ ná ka mulema ma bre̱ti, biso̱ pe̱ di mańo̱ ebe̱yedi na beboledi ba mako̱m masu ma batabata. Mulemlem ka nje te̱ di si madubano̱ mulema ma bre̱ti o wań, nde di pula ná mu ńo̱ nde miliki, nika pe̱ nde di titino̱ ná di lata mundenge na ba ba be̱n bedangwedi ba mpenga nde di pula ná ba tombe̱le̱ biso̱ bede̱mo ba bwam.​—1 Korinto 5:6.

15. Nje weno̱ ná o bola ná o so̱ mako̱m me bato ba mudī oteten a mwemba e?

¹⁵ Je muńe̱nge̱ o bia ná je ná di we̱le̱ so̱ oteten a bonasango asu jita la mako̱m ma matute̱le̱ biso̱ o bola nje ye bwam. (Myenge 133:1) Ne̱ni weno̱ ná o so̱ mako̱m me bato ba mudī oteten a mwemba e? Nika weno̱ o sa bede̱mo na be̱ne̱ beboledi be do̱lisane̱ Loba, o me̱nde̱ je̱ne̱ ná ba bena ba mabole̱ ka wa ba me̱nde̱ sisea wa be̱be̱. O mulemlem ma ponda pe̱ e me̱nde̱ pula ná o po̱nge miwe̱n o sisea bato be̱be̱ ná o be̱ne̱ mako̱m ma peńa. (Ombwa edinge̱le̱ “ Ne̱ni di timbino̱ be̱ne̱ mako̱m ma mbale̱.”) Wasa ba bena ba be̱n bede̱mo o mapulano̱ be̱ne̱. Bupe̱ din jome̱le̱ la Bibe̱l di makwale̱ ná, “tele̱ milema mańu na bwē,” ná o wase mako̱m oteten a bonasango esibe̱ jombwea muso̱no̱ m’eyobo, ekombo, to̱so̱ bede̱mo babu ba yabane̱. (2 Korinto 6:13; langa 1 Petro 2:17.) O si lata diko̱m buka te̱ na ba bena be ńo̱ṅo̱n ango̱ o mimbu. O̱nge̱le̱ ná Yonatan a ta a petane̱ David mimbu eyeka. Jita la bato ba mákokwe̱ mimbu be ná ba bola ná diko̱m di be̱ bonam tongwea na dibie̱ labu na bia labu la longe̱.

16, 17. Yete̱na munasango asu a boli lambo di takise̱ biso̱ o nin mbadi to̱ nine̱, ońola nje di s’angame̱nno̱ pawe̱ na mwemba e?

¹⁶ Diwengisan la bede̱mo na mbadi bato ba kokisabe̱no̱ be ná ba wana mitakisan ponda iwo̱ oteten a mwemba.  Munasango asu e ná a kwala, to̱so̱ bola lambo lena di takise̱ biso̱. (Minia 12:18) Ponda iwo̱ bede̱mo be titi bowan, si so̱ṅtane̱le̱, to̱so̱ diwengisan la je̱ne̱ la mambo pe̱ be ná ba bola ná myambo mi be̱. Mo̱, di me̱nde̱ jese̱le̱ ná man me̱se̱ ma be̱ biso̱ eso̱njisan, di pawe̱ na mwemba e? Ke̱m, yete̱na di to̱ndi Yehova na mbale̱, di to̱ndo̱ pe̱ ba bena a to̱ndino̱.

¹⁷ Ka Muweked’asu na Mubongwed’a longe̱ lasu, Yehova a be̱n bwam o kusane̱ biso̱ ndolo na jemea di londi mbom. (Bebīsedi 4:11) Omo̱ń a nika, jangame̱n pe̱ o sue̱le̱ na jemea mwemba mwena a do̱lisanno̱ o bolane̱. (Bonahebe̱r 13:17) Ońola nika, yete̱na munasango asu a boli lambo di takise̱ biso̱, to̱so̱ ná a wusane̱ biso̱ o nin mbadi to̱ nine̱, di si me̱nde̱ pawe̱ na mwemba o lee̱le̱ malinga masu. Nika e s’angame̱n be̱ tom! Seto̱ Yehova nde  a lingise̱ biso̱. Ndolo di be̱ne̱nno̱ Yehova e meka biso̱ ná jumbe̱ye̱ mo̱ na tumba lao mbusa!​—Langa Myenge 119:165.

18. (a) Nje jeno̱ ná di bola ná musango mu yambe oteten a mwemba e? (b) Njika minam weno̱ ná o kusa yete̱na o po̱si o lakise̱ ke̱ njo̱m a bwam ńa bola nika ńe e?

¹⁸ Ndol’a bonasango e matute̱le̱ biso̱ o bola ná musango mu yambe oteten a mwemba. Yehova a si mengane̱ ba a to̱ndino̱ ke̱nge̱nge̱, to̱ biso̱ pe̱ di s’engane̱ bane̱ ke̱nge̱nge̱. Ndolo e mabola ná di kudumane̱ mawuse̱ masadi, jo̱nge̱le̱ pe̱ ná biso̱ be̱se̱ di mawusa, to̱ mō̱ ńasu a titi ke̱nge̱nge̱. (Minia 17:9; 1 Petro 4:8) Ndolo e mongwane̱ biso̱ o benga “lakisane̱ mawuse̱ mō̱ na nune̱.” (Efeso 4:32) We̱le̱ la man malea o ebolo di titi bu ponda ye̱se̱. Jese̱le̱ te̱ ná malinga ma buke biso̱, je ná di ne̱nge̱ pimbimbi, pondapo̱ di bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná, malinga masu me o ko̱kise̱ nu nu wusane̱ biso̱. Nde mbale̱ ńe nde ná, ne̱nge̱ la malinga le nde ko̱kise̱ biso̱me̱ne̱. Po̱so̱ o lakise̱, yete̱na njo̱m a bwam ńa bola nika ńe, di mawana minam. (Lukas 17:3, 4) Di mabe̱ne̱ pe̱ musango ma teten na mulema ma pī, di kombe̱ musango oteten a mwemba, nde omo̱ń a me̱se̱ di makombe̱ mulatako masu na Yehova.​—Mateo 6:14, 15; Roma 14:19.

19. Njika bete̱medi be ná be bola ná di we̱le̱ su o mundenge masu na moto e?

¹⁹ Ponda iwo̱ e mabaise̱ ná di we̱le̱ su o mundenge masu na moto nu titi pe̱ o bebokedi. Nika e yo̱ki nde po̱ ke̱ moto nu bule̱le̱ mbend’a Loba a bangi o jate̱le̱, a pangabe̱ o bebokedi, to̱so̱ ke̱ moto a to̱bi dube̱ a botea jokwe̱le̱ belēdi ba mpoṅ, to̱so̱ a bangi bebokedi na mo̱me̱ne̱. Eyal’a Loba e malangwea biso̱ na bwē  ná di “si yo̱kise̱” pe̱ biso̱me̱ne̱ na i ńai a bato. * (Langa 1 Korinto 5:11-13; 2 Yohane 9-11) Nika ńe ná e be̱ son a ndutu o samba moto nu ta biso̱ diko̱m to̱so̱ ńe elong’asu ya mbia. Mo̱, di me̱nde̱ o no̱ngo̱ bedomsedi be bam, o lee̱le̱ ná di mawe̱le̱ jemea lasu na Yehova nikame̱ne̱ pe̱ na mambenda mao ma te̱m na sim omo̱ń a me̱se̱ e? O̱nge̱le̱ ná Yehova a mano̱ngo̱ jemea na sengane̱ mweńa jita.

20, 21. (a) Ońola nje panga la moto o bebokedi leno̱ bete̱sedi ba ndolo e? (b) Ońola nje yeno̱ mweńa ná di po̱se mindenge masu na dibie̱ e?

²⁰ Panga la moto o bebokedi le nde bete̱sedi ba ndolo be mawe̱ na Yehova. Ońola nje e? Panga la nubangi jate̱le̱ di malee̱le̱ ndolo ońola dina la bosangi la Yehova na bete̱sedi bao. (1 Petro 1:15, 16) Panga la moto di makombe̱ bosangi ba mwemba. Nika e matata belongi be jemea na mundenge ma bobe ma babole̱ bobe na m’boṅsan; be so̱ ná balane̱ jowe̱ labu oboso na nin mbaki ná mwemba mwe nde diwutamea o nin was’a bobe. (1 Korinto 5:7; Bonahebe̱r 12:15, 16) Ni mbe̱’ta dibongo ńa ngińa e malee̱le̱ nde ndolo ońola mubole̱ bobe. Pondapo̱, di ko̱me̱le̱ nde di mapule̱ mo̱, ná a timbise̱le̱ mo̱nge̱le̱ mao na mbusa, a no̱nge tanga la lo̱ndo̱ langame̱n o timba na Yehova.​—Bonahebe̱r 12:11.

²¹ Mindenge masu ma batabata me ná mi be̱ne̱ ngińa o tukwa biso̱, di titi ná di banga ni mbale̱. Ye so̱ mweńa ná di po̱se mindenge masu na dibie̱. Di to̱ndi te̱ ba bena Loba a to̱ndino̱, di bola pe̱ ná mako̱m ma Yehova ma be̱ mako̱m masu, ke̱ di me̱nde̱ so̱ o dingabe̱le̱ na tik’a mako̱m ma mbale̱. Nje ba matombe̱le̱no̱ biso̱ e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o tingame̱ o bedomsedi basu ba die̱le̱ longe̱ lasu ńai ni do̱lisane̱ Yehova.