1-3. a) ¿Te xikägihu̱ rä Mäkä Tꞌofo de yä amigo? b) ¿Te dä za gä pe̱fihu̱ pa gä tinihu̱ yä hogä amigo?

GATꞌHO yä jäꞌi di njahu̱ ngu nꞌa rä esponja, ngeꞌä di ju̱mpäbihu̱ yä nzäi nuꞌu̱ toꞌo di ntsixꞌmehu̱. ꞌNe rꞌabu̱, nsinke di dahu̱ ngue̱nda nguntꞌä di te̱mbäbihu̱ yä mꞌu̱i, yä mfeni, ꞌne näꞌä pe̱fi nuꞌu̱ yä jäꞌi di ntsixꞌmehu̱.

² Rä Mäkä Tꞌofo mää nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä xa mäjuäni: «Toꞌo di ñꞌoui nuꞌu̱ yä jäꞌi ja yä mfädi, ma dä nja yä mfädi ꞌnehe. Pe toꞌo di ñꞌoui nuꞌu̱ yä dondo, hingä ma dä mabi xä ñho» (Proverbios 13:20). Nuꞌmu̱ enä «toꞌo di ñꞌoui», hindi signifika ora gi nthe̱ui nꞌa rä jäꞌi ꞌne ho̱nse̱ gi ze̱njua. Nuya yä noya di signifika ora nzäntho gi ntsixhui nꞌa rä jäꞌi. Nꞌa rä he̱ꞌmi näꞌä mää te ri bo̱ni rꞌa yä testo de rä Mäkä Tꞌofo enä: «Gi ñꞌoui nꞌa rä jäꞌi ri bo̱ni gi mädi ꞌne xa gi ntsixhui». ¿Hänge mäjuäni ge nuju̱ di te̱mbäbihu̱ yä mꞌu̱i nuꞌu̱ yä jäꞌi di mädihu̱? Hää, entremäs di ntsitsꞌihu̱ ko nꞌa rä jäꞌi, mänꞌa di de̱mbäbihu̱ rä mꞌu̱i ꞌne hindi mportagihu̱ mu̱ geꞌä pe̱fi o hinä.

³ Mu̱ hindi ne gä he̱gihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱ Äjuä, xa mähyoni gä hoñhu̱ nuꞌu̱ yä amigo dä za dä maxkägihu̱ pa gä pe̱fihu̱ näꞌä xä ñho. Hää, mähyoni gä mädihu̱ nuꞌu̱ di mädi Äjuä, ꞌne gä o̱tꞌe mä amigohu̱ nuꞌu̱ yä amigo Äjuä. Beni, Jeoba di huahni ngu yä amigo ho̱nse̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi pe̱ꞌtsi yä hogä mꞌu̱i. Pe  nubye̱ ma gä handihu̱ te ngu nuꞌu̱ yä jäꞌi di mädi Äjuä ꞌne handi ngu yä amigo. Geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa gä huahnihu̱ xä ñho nuꞌu̱ mä ntsitsꞌihu̱.

4. a) ¿Por hanja Jeoba pe̱ꞌtsi rä derecho dä huahni yä amigo? b) ¿Por hanja Jeoba bi ꞌñenä ge mi rä amigo Abrahán?

⁴ Rä Zi Dada Jeoba hingä cualquiera o̱tꞌe rä amigo. Näꞌä xa di huahni xä ñho toꞌo ma dä ntsixhui. ¿Por hanja? Ngeꞌä Jeoba go geꞌä rä Däta Tsꞌu̱tꞌhui de gatꞌho rä Xiꞌmhai ꞌne pe̱ꞌtsi rä derecho dä huahni toꞌo ne dä yꞌo̱tꞌe yä amigo. ¡Otho mä nꞌa rä däta nsu ke gä ntsitsꞌihu̱ kongeꞌä! Pe näꞌä di huahni ngu yä amigo ho̱nse̱ toꞌo udi ge pe̱ꞌspäbi gatꞌho rä komfiansa. Por ejemplo, Abrahán xä fädi po näꞌä rä däta jamfri bi me̱ꞌspäbi rä Zi Dada Jeoba. Jeoba bi yꞌapäbi Abrahán ge xä umbäbi rä tꞌu̱ ngu nꞌa rä ofrenda. * ¿Dä za gä eñhu̱ ge hingä mi hei näꞌä bi tꞌapäbi dä me̱fi? Hää, xa mi xä ñhei, pe Abrahán himbi duda dä «ofrese Isaac ngu nꞌa rä ofrenda», ngeꞌä mi pädi xä ñho ge Jeoba «ma xä za xä gu̱tsꞌi de rä du» (Hebreos 11:17-19, TNM). Hänge rä Zi Dada Jeoba xa bi mädi Abrahán ꞌne bi hyandi ngu rä amigo (Isaías 41:8; Santiago 2:21-23).

5. ¿Hanja handi Jeoba nuꞌu̱ yä jäꞌi o̱tuäbi yä mhända ko ngatꞌho yä koraso?

⁵ Rä Zi Dada Jeoba xa di numäñho nuꞌu̱ yä jäꞌi o̱te yä mhända ko ngatꞌho yä koraso. Näꞌä xa di mädi ndunthi nuꞌu̱ toꞌo yꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu, hindi  mporta näꞌä dä thogi (hñeti 2 Samuel 22:26). Ja ngu dä handihu̱ ha näꞌä Rä ntheke 1 de nunä mfistꞌofo, rä Zi Dada Jeoba xa di numäñho nuꞌu̱ yä jäꞌi huahni dä yꞌo̱te po näꞌä rä mhäte pe̱ꞌspäbi. Proverbios 3:32 enä: «Jeoba [...] pe̱ꞌtsi xa nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko nuꞌu̱ pe̱fi näꞌä xä ñho». Rä Zi Dada Jeoba di mbitabi dä ñꞌoxi ha rä «nguu» nuꞌu̱ yä jäꞌi di kumpli ko nuꞌu̱ yä rekisito adiꞌä. Hää, di umbä nse̱ki dä xo̱kämbenibi ꞌne dä xatuäbi näꞌä ora go dä neꞌu̱ (Salmo 15:1-5).

6. a) ¿Hanja dä za gä udihu̱ ge di mädihu̱ rä Hesu? b) ¿Te di senti rä Zi Dada Jeoba nuꞌmu̱ handi ge di mädihu̱ rä Tꞌu̱?

⁶ Jeoba di mädi nuꞌu̱ yä jäꞌi di mädi rä Hesu, näꞌä rä rꞌa Tꞌu̱. Rä Hesu bi ꞌñenä: «Nuꞌä toꞌo di mäkägi ma dä yꞌo̱de nuꞌä di mää, ꞌne mä Dada dä mädiꞌä, ꞌne nuga ko mä Dada gä eꞌme ꞌne gä ꞌmu̱he nꞌadbu̱ kongeꞌä» (Juan 14:23). Ja ngu xikägihu̱ nunä testo, ¿hanja dä za gä udihu̱ rä mhäte po rä Hesu? Mähyoni gä pe̱hu̱ näꞌä di mändagihu̱, ja ngu nuꞌmu̱ xikägihu̱ ge pe̱ꞌtsi te gä predikahu̱ ꞌne gä xahnihu̱ märꞌa yä jäꞌi de rä Mäkä Tꞌofo (Mateo 28:19, 20, TNM; Juan 14:15, 21). ꞌNehe, ma gä udihu̱ ge di mädihu̱ rä Hesu, ora di o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä «de̱mbäbihu̱ yä paso», tanto ko näꞌä di mäñhu̱ ꞌne ko näꞌä di pe̱fihu̱ (1 Pedro 2:21, TNM). ¡Hängu di johya rä Zi Dada Jeoba nuꞌmu̱ handi ge di o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di po gä mädihu̱ ꞌne gä de̱mbäbihu̱ rä mꞌu̱i rä Hesu!

7. ¿Por hanja mänꞌa xä ñho gä ntsitsꞌihu̱ ho̱nse̱ ko nuꞌu̱ yä amigo Jeoba?

⁷ Ja ngu ya dä handihu̱, Jeoba honi pa dä yꞌo̱tꞌe yä amigo nuꞌu̱ yä jäꞌi pe̱ꞌspäbi rä jamfri, o̱te ꞌne mädi rä Hesu. Hänge dä hogi gä ñꞌanise̱hu̱: «¿Nuꞌu̱ mä amigo pe̱ꞌspäbi rä jamfri, o̱te ꞌne mädi rä Hesu? ¿Handi Jeoba ngu yä amigo nuꞌu̱ mä amigo?». Hää, ma gä udihu̱ ge ja mä mfädihu̱ mu̱ di honihu̱ gä ntsitsꞌihu̱ ho̱nse̱ ko  nuꞌu̱ yä amigo Jeoba, ngeꞌä nuꞌu̱ ꞌmu̱i ja ngu di mändaꞌä ꞌne o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä ꞌñuti märꞌa yä jäꞌi de rä Tsꞌu̱tꞌhui. Nuꞌu̱ yä jäꞌiꞌu̱ geꞌu̱ ma dä maxkägihu̱ pa gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä hogä mꞌu̱i, ꞌne pa gä sigi gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba (hyandi rä rekuadro « ¿Toꞌo nuꞌu̱ yä hogä amigo?»).

8. ¿Te mänꞌa gi ho de näꞌä rä ntsitsꞌi bi me̱ꞌtsi a) Noemí ko Rut? b) nuꞌu̱ hñuu yä hebreo? c) Pablo ko Timoteo?

⁸ Ha rä Mäkä Tꞌofo di tinihu̱ ndunthi yä hogä ejemplo de nuꞌu̱ yä jäꞌi bi mabi xä ñho ngeꞌä bi huahni dä me̱ꞌtsi yä hogä ntsitsꞌi. Por ejemplo, näꞌä ntsitsꞌi bi me̱ꞌtsi Noemí ko rä tsꞌihue̱ mi rä thuhu Rut, näꞌä hogä ntsitsꞌi bi me̱ꞌtsi nuꞌu̱ hñuu yä hebreo bi tsꞌitsꞌi pa Babilonia, ꞌne näꞌä ntsitsꞌi bi me̱ꞌtsi Pablo ko Timoteo (Rut 1:16; Daniel 3:17, 18; 1 Corintios 4:17, TNM; Filipenses 2:20-22, TNM). Pe nubye̱, ma gä ñähu̱ de näꞌä hogä ntsitsꞌi bi me̱ꞌtsi Jonatán ko David.

9, 10. ¿Por hanja bi dura näꞌä hogä ntsitsꞌi bi me̱ꞌtsi Jonatán ꞌne David?

⁹ Rä Mäkä Tꞌofo mää ge nuꞌmu̱ David bi hyo Goliat, «Jonatán ꞌne David bi zo̱ho̱ xa bi mädi ꞌne bi me̱ꞌtsiꞌu̱ nꞌa rä hogä ntsitsꞌi, dende geꞌmu̱ Jonatán xa bi mädi David ngu mi mädise̱» (1 Samuel 18:1). Hää, dende geꞌmu̱ bi mu̱di nꞌa rä hogä ntsitsꞌi entre geꞌu̱ mäske Jonatán mi mädä ke David. Näꞌä hogä ntsitsꞌi, hinto bi za bi huati ꞌne bi dura asta nuꞌmu̱ bi du Jonatán ha nꞌa rä tuhni (2 Samuel 1:26). * ¿Por hanja bi dura näꞌä hogä ntsitsꞌi bi me̱ꞌtsi Jonatán ꞌne David?

 ¹⁰ David ꞌne Jonatán xa mi ntsitsꞌi xä ñho ngeꞌä nuyu̱ xa mi mädi Äjuä. Tanto Jonatán ngu David, xa mi ne dä johyabi rä koraso rä Zi Dada Jeoba ꞌne nuyu̱ mi ꞌmu̱i desidido nunka dä ꞌuengi de rä ꞌñuu. Kada nꞌaa mi numäñho näꞌä rä hogä mꞌu̱i mi pe̱ꞌtsi nꞌa ngu mänꞌaa. Jonatán mi mädi ndunthi David ngeꞌä xa mi pe̱ꞌspäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba, ꞌne himi tsu dä ñämbäbi rä thuhu. Pe xi David, ¿por hanja xa mi mädi Jonatán? Ngeꞌä nuni nzäntho mi ꞌmu̱i dispuesto dä apoya näꞌä mi mända Jeoba. Jonatán nunka mi honi rä ñhose̱ ꞌne en lugar de geꞌä, nzäntho mi hombäbi rä ñho David. Por ejemplo, nꞌa rä pa, Saúl, näꞌä rä dada Jonatán mi ne dä hyo David, hänge David pe̱ꞌtsi te bi ꞌmatꞌi ꞌne bi ma bä ꞌmu̱i ha rꞌa yä yꞌotꞌä hai. Nubye̱, Jonatán bi ma bä honi David ꞌne bä nupäbi rä mfeni «pa mänꞌa bi hñuxä rä komfiansa ha Jeoba», njabu̱ Jonatán bi ꞌñudi hängu mi mädi David (1 Samuel 23:16). ¿Dä za gi imäjinä hängu rä johya bi me̱ꞌtsi David mi hyandi bi zo̱ni Jonatán, näꞌä rä amigo xa mi mädi? *

11. ¿Te dä za gä pädihu̱ de rä ejemplo Jonatán ꞌne David?

¹¹ ¿Te dä za gä pädihu̱ de rä ejemplo Jonatán ꞌne David? Ge tanto Jonatán ngu David, nzäntho mi honi dä me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko Jeoba. Nuꞌmu̱ di ntsitsꞌihu̱ ko nuꞌu̱ yä jäꞌi kamfri näꞌä di kamfrihu̱, di ho dä me̱päbi Jeoba, ꞌmu̱i ja ngu di mändaꞌä ꞌne ꞌmu̱i desidido nunka dä ꞌuege de geꞌä, geꞌu̱ yä hogä amigo dä za  gä xipäbihu̱ te di mbenihu̱, te di sentihu̱ ꞌne gä mpatä esperiensiahu̱. Geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa dä ze̱di näꞌä mä komfiansa di pe̱ꞌspäbihu̱ Jeoba (hñeti Romanos 1:11, 12, TNM). Hää, ho̱nse̱ ha rä hnini Äjuä dä za gä tinihu̱ nuꞌu̱ yä hogä amigoꞌu̱. Pe, ¿dä za gä mäñhu̱ ge yä hogä amigo gatꞌho nuꞌu̱ di ntini ha yä mhuntsꞌi? Hinä, hingä gatꞌho.

12, 13. a) ¿Por hanja mähyoni ja huahnihu̱ xä ñho nuꞌu̱ mä ntsitsꞌihu̱ ha rä mhuntsꞌi? b) ¿Te mä xuñha bi thogi ha rꞌa yä mhuntsꞌi de rä siglo I, ꞌne te mä tsꞌofo bi uni rä apostol Pablo?

¹² Hingä gatꞌho nuꞌu̱ di ntini ha yä mhuntsꞌi dä za gä mäñhu̱ ge yä hogä ntsitsꞌi. ¿Di debe dä pikägihu̱ gä pädihu̱ njabu̱? Hinä, ja ngu yä fruta hingi tää nixi di ñätsꞌi mähye̱gi; njabu̱ ꞌnehe, hingä gatꞌho yä kristianu di ñätsꞌi mähye̱gi yä jamfri (Hebreos 5:12–6:3, TNM). Hänge mähyoni gä o̱tꞌe mä amigohu̱ ho̱nse̱ nuꞌu̱ ma dä maxkägihu̱ gä tedehu̱ mä ntsitsꞌihu̱ ko rä Zi Dada  Jeoba. Pe ꞌnehe mähyoni gä benihu̱ ge pe̱ꞌtsi te gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä pasensia ꞌne rä mhäte nuꞌu̱ tobe hingi tse̱di yä jamfri ꞌne nuꞌu̱ ja xä yu̱tꞌi ha rä hnini Äjuä, ngeꞌä di mädihu̱ ꞌne di ne gä faxu̱ pa dä ñätsꞌi yä jamfri (Romanos 14:1, TNM; 15:1).

¹³ Rꞌabu̱, ha rä mhuntsꞌi thogi yä tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ udi ge mähyoni gä nsuhu̱ ꞌne gä huahnihu̱ xä ñho toꞌo di o̱tꞌe mä amigohu̱. Rꞌaa hingi ꞌmu̱i ja ngu di mända Äjuä. Märꞌaa, di nkue̱ ꞌne ñämäñꞌu̱ de yä ku, ngeꞌä di senti ge xä tꞌo̱tꞌpäbi yä injustisia. Ha rä siglo I ꞌnehe bi thogi njabu̱ ha rꞌa yä mhuntsꞌi. Mäske kasi gatꞌho yä kristianu mi o̱te yä mhända Äjuä, rꞌaa hingä geꞌä mi pe̱fi. Por ejemplo, ha rä mhuntsꞌi Corinto bi mꞌu̱i nuꞌu̱ toꞌo bi ꞌuege de nuꞌu̱ yä ntꞌudi xki tꞌumbäbi yä kristianu, hänge rä apostol Pablo bi uni nunä tsꞌofo: «Ogi ñhatꞌäse̱hu̱. Nuꞌu̱ yä tsꞌo ntsitsꞌi di tsꞌoni nuꞌu̱ yä hogä mꞌu̱i» (1 Corintios 15:12, 33, TNM). Rä apostol Pablo ꞌnehe bi ꞌñembäbi Timoteo ge xä nsu ꞌne hinxä ntsixhui nuꞌu̱ yä jäꞌi mi fädi ngu yä kristianu, pe himi ꞌmu̱i ja ngu di mända Äjuä (hñeti 2 Timoteo 2:20-22, TNM).

14. ¿Hanja dä za gä jamäsuhu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo bi uni rä apostol Pablo?

¹⁴ Xi nuju̱, ¿hanja dä za gä jamäsuhu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo bi uni rä apostol Pablo? Mu̱ di handihu̱ ge nꞌa rä jäꞌi hindi porta xä ñho ante yä da Äjuä, mähyoni hingä ntsitsꞌihu̱ kongeꞌä (2 Tesalonicenses 3:6, 7, 14, TNM). Pe̱ꞌtsi te gä suhu̱ näꞌä mä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko Äjuä. Beni ge nuju̱ di njahu̱ ngu nꞌa rä esponja, ngeꞌä di ju̱mpäbihu̱ yä nzäi, yä mfeni ꞌne yä mꞌu̱i nuꞌu̱ toꞌo di ntsixꞌmehu̱. Mu̱ gä e̱nthu̱ nꞌa rä esponja ha rä tsꞌothe, hindi to̱ꞌmihu̱ ge ma dä mobo ko rä dehe xä ntꞌaxi. Njabu̱ ꞌnehe, mu̱ nuju̱ gä ntsitsꞌihu̱ ko nuꞌu̱ yä jäꞌi pe̱ꞌtsi  yä mꞌu̱i xä tsꞌo, hindi to̱ꞌmihu̱ ge ma dä maxkägihu̱ ge pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä mꞌu̱i xä ntꞌaxi ante yä da Äjuä (1 Corintios 5:6).

15. ¿Te dä za gä pe̱fihu̱ pa gä tinihu̱ yä hogä ntsitsꞌi ha rä mhuntsꞌi?

¹⁵ Pe di umbäbihu̱ njamädi rä Zi Dada Jeoba, ngeꞌä ha rä hnini dä za gä tinihu̱ ndunthi yä hogä amigo (Salmo 133:1). Pe, ¿te mähyoni gä pe̱fihu̱? Mähyoni gä ꞌmu̱ihu̱ ꞌne gä mbenihu̱ ja ngu di mända Jeoba. Njabu̱, nuꞌu̱ di ho dä yꞌo̱te rä Zi Dada Jeoba, ma dä ne dä uatꞌi kongekhu̱. Pe ꞌnehe dä hogi ge nuju̱ gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä honihu̱ yä rꞌayꞌo amigo (hyandi rä rekuadro « Hanja dä tinihe yä hogä amigo»). Yꞌo̱tꞌe ri amigo nuꞌu̱ gi handi ge pe̱ꞌtsi nuꞌu̱ yä hogä mꞌu̱i gi ne gi pe̱ꞌtsi ꞌnehe. Jamäsu näꞌä tsꞌofo uni rä Mäkä Tꞌofo nuꞌmu̱ ꞌme̱pkägihu̱ gä mädihu̱ ꞌne gä xokuäbihu̱ mä korasohu̱ nuꞌu̱ mä kuhu̱ de gatꞌho yä rasa, yä idioma ꞌne yä hnini (2 Corintios 6:13, TNM; hñeti 1 Pedro 2:17). Hingä o̱tꞌe mä amigohu̱ ho̱nse̱ nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi mä je̱yahu̱. Beni ge Jonatán mi mädä ke David. Nuꞌu̱ yä ku mädä ke gekhu̱, pe̱ꞌtsi ndunthi rä esperiensia. Hänge mu̱ gä ntsitsꞌihu̱ kongeꞌu̱, ma dä maxkägihu̱ pa gä pe̱ꞌtsihu̱ ndunthi rä mfädi.

16, 17. ¿Por hanja hindi debe gä ꞌuegehu̱ de rä mhuntsꞌi mu̱ nꞌa rä ku dä u̱ngägihu̱ mä mfenihu̱?

¹⁶ Gatꞌho yä kristianu nꞌañꞌo yä mꞌu̱i, nꞌañꞌo yä mfeni ꞌne nꞌañꞌo hanja xä te, hänge po geꞌä rꞌabu̱ dä za dä nja yä xuñha. Rꞌabu̱, ko näꞌä di mäñhu̱ o näꞌä di pe̱fihu̱ dä za gä u̱mbäbihu̱ yä mfeni mä kuhu̱ (Proverbios 12:18). ꞌNehe dä za dä nja yä xuñha ngeꞌä rꞌabu̱ yä ku  hindi ho mä mꞌu̱ihu̱ ꞌne nuju̱ hindi hopäbihu̱ yä mꞌu̱i. ꞌNe märꞌa yä mꞌiki thogi yä xuñha po yä malentendido. Pe, ¿te ma gä pe̱fihu̱ mu̱ gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä xuñha ko mä kuhu̱? ¿Ma gä hopäbihu̱ ge näꞌä rä xuñha dä jakägihu̱ gä mfeꞌtsehu̱ ꞌne gä ꞌuegehu̱ de rä hnini Äjuä? Hinä. Mu̱ xa mäjuäni di mädihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne nuꞌu̱ yä amigo, dä thogi näꞌä dä thogi, hingä ma gä po̱nihu̱ de rä hnini Äjuä.

¹⁷ Rä Zi Dada Jeoba go geꞌä bi hyogägihu̱ ꞌne di rꞌakägihu̱ mä tehu̱, hänge ri ꞌñepi gä mädihu̱ ꞌne gä xo̱kämbenihu̱ (Apocalipsis 4:11). ꞌNehe nunka di debe gä ꞌuegehu̱ de rä mhuntsꞌi ngeꞌä gehnä di usa rä Zi Dada Jeoba pa di gu̱nkägihu̱ (Hebreos 13:17, TNM). Hänge mu̱ nꞌa rä ku di u̱ngägihu̱ mä mfenihu̱, hingä ma gä ꞌuegehu̱ de rä mhuntsꞌi pa gä deskita mä kue̱hu̱. Hindi debe gä pe̱fihu̱ njabu̱, ngeꞌä rä Zi Dada  Jeoba hingo tu rä tsꞌoki. Nuju̱ di mädihu̱ ndunthi rä Zi Dada Jeoba, hänge nunka ma gä ꞌuegehu̱ de geꞌä, nixi de rä hnini (hñeti Salmo 119:165).

18. a) ¿Hanja dä za gä mfaxtehu̱ pa dä nja nꞌa rä mꞌu̱i temäꞌentho ha rä mhuntsꞌi? b) ¿Te mä jäpi ma gä hänihu̱ mu̱ gä pumbäbihu̱ mä kuhu̱?

¹⁸ Mu̱ nuju̱ di mädihu̱ mä kuhu̱, ma gä huxu̱ de mä partehu̱ pa dä nja nꞌa rä mꞌu̱i temäꞌentho ha rä mhuntsꞌi. Rä Zidada Jeoba hingi to̱ꞌmi ge nuꞌu̱ yä ꞌme̱go dä mperfecto, hänge nuju̱ ꞌnehe hindi debe gä to̱ꞌmihu̱ ge mä kuhu̱ dä mperfecto (Proverbios 17:9; 1 Pedro 4:8). Näꞌä rä mhäte di pe̱ꞌspäbihu̱ mä kuhu̱, geꞌä faxkägihu̱ pa gä mpumbähu̱ nꞌa ngu mänꞌaa (Colosenses 3:13). Pe rꞌabu̱ xä ñhei gä pe̱fihu̱ nunä tsꞌofo uni rä Mäkä Tꞌofo. Mu̱ hingä pumfrihu̱ näꞌä bi tꞌo̱tkägihu̱, dä za dä jakägihu̱ gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä kue̱ mä kuhu̱, ꞌne gä humämu̱ihu̱ ge njabu̱ di kastigahu̱. Pe mänꞌa go di ñꞌu̱nse̱hu̱. Hänge ora ja yä raso, mänꞌa xä ñho gä pumbäbihu̱ yä tsꞌoki mä kuhu̱ (Lucas 17:3, 4). Mu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱ ma gä hänihu̱ ndunthi yä jäpi: ma gä ꞌmu̱hu̱ ko rä johya, ma da nja nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ha rä mhuntsꞌi ꞌne ma gä suhu̱ näꞌä rä hogä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba (Mateo 6:14, 15; Romanos 14:19).

19. ¿Hämꞌu̱ mähyoni gä he̱gihu̱ de gä ntsitsꞌihu̱ ko nꞌa rä jäꞌi?

¹⁹ Mähyoni gä he̱gihu̱ de gä ntsixꞌmehu̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi xä tꞌe̱ni o xä espulsa de rä mhuntsꞌi. ¿Por hanja di espulsa? Ngeꞌä rꞌaa o̱tꞌe yä pekado ꞌne hingi arrepenti. ꞌNehe di tꞌe̱ni nuꞌu̱ yä jäꞌi udi yä ntꞌudi hingä mäjuäni o nuꞌu̱ di renunsiase̱ rä hnini Äjuä. Rä Mäkä Tꞌofo di mända: «Yꞌe̱nihu̱ de entre geꞌähu̱ näꞌä rä yꞌo̱tꞌä tsꞌoki»  (hñeti 1 Corintios 5:11-13, TNM; 2 Juan 9-11). * Pe, ¿xiꞌmu̱ mä amigohu̱ o mä familiahu̱ näꞌä bi tꞌe̱ni de rä mhuntsꞌi? Zäi ge ma dä jakägihu̱ mänꞌa xä ñhei gä ꞌuegehu̱ de geꞌä. Xibye̱, ¿te ma gä pe̱fihu̱? ¿Ma gä udihu̱ ge mänꞌa di mädihu̱ Jeoba? Beni ge rä Zi Dada Jeoba xa di numäñho nuꞌmu̱ di o̱tehu̱ nuꞌu̱ yä mhända ꞌne di ꞌmu̱ihu̱ de rä lado.

20, 21. a) ¿Por hanja di tꞌe̱ni de rä hnini Äjuä nuꞌu̱ yä yꞌo̱tꞌä tsꞌoki hindi arrepenti? b) ¿Por hanja xa mähyoni gä huahnihu̱ xä ñho nuꞌu̱ mä amigohu̱?

²⁰ ¿Te mä raso ja pa di tꞌe̱ni nuꞌu̱ yä yꞌo̱tꞌä tsꞌoki de rä hnini Äjuä? Mähyoni gä benihu̱ ge nunä disciplina bi ehe de rä Zi Dada Jeoba po hñuu yä raso: nꞌaa, po näꞌä rä mhäte ꞌne rä tꞌekꞌei di pe̱ꞌspäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne nuꞌu̱ yä mhända (1 Pedro 1:15, 16). Yoho, pa njabu̱ rä mhuntsꞌi dä mꞌu̱i xä ntꞌaxi ꞌne hindä tsꞌombäbi yä mꞌu̱i nuꞌu̱ märꞌa yä ku o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä yꞌo̱te Jeoba (1 Corintios 5:7, TNM; Hebreos 12:15, 16). ꞌNe hñuu, Jeoba di disciplina ntsꞌe̱di nuꞌu̱ toꞌo o̱tꞌe yä däta pekado ngeꞌä di mädi, ꞌne njabu̱ fatsꞌi pa dä rekonose näꞌä rä pekado xä yꞌo̱tꞌe, dä arrepenti ꞌne dä yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä mengi kongeꞌä mänꞌaki (Hebreos 12:11).

²¹ Ja ngu ya dä handihu̱, nuꞌu̱ mä amigohu̱ dä za dä maxkägihu̱ o dä za dä tsꞌoni mä mꞌu̱ihu̱. Hänge xa mähyoni gä huahnihu̱ xä ñho nuꞌu̱ mä amigohu̱. Mu̱ gä ntsitsꞌihu̱ ko nuꞌu̱ yä amigo Jeoba, ꞌne gä mädihu̱ nuꞌu̱ toꞌo di mädiꞌä, nzäntho ma gä pe̱ꞌtsihu̱ yä hogä amigo. ꞌNe nuꞌu̱ ma dä maxkägihu̱ pa gä sigi gä pe̱päbihu̱ rä bolunta rä Zi Dada Jeoba.