Yaa mi ní ɔ nɔ

Yaa e mi ní ɔ mi

YI 6

Bɔ Nɛ Wa Ma Plɛ Kɛ Hla Hɛja Jemi Nɛ Sa

Bɔ Nɛ Wa Ma Plɛ Kɛ Hla Hɛja Jemi Nɛ Sa

‘Nyɛɛ pee nɔ́ tsuaa nɔ́ kɛ wo Mawu hɛ mi nyami.’​​—1 KORINTO BI 10:31.

1, 2. Mɛni juɛmi e sa kaa waa pee ngɛ hɛja jemi he?

NGƆƆ lɛ kaa o na tso yiblii ngɔngɔɛ ko nɛ o maa ye, nɛ o na kaa e he ko sa. Mɛni o maa pee? Ke o suɔ ɔ, o ma nyɛ maa ye tso yiblii ɔ kɛ he nɛ sa a tsuo; aloo o ma nyɛ ma sake tso yiblii ɔ kɛ fɔ he, aloo o ma nyɛ maa po he nɛ sa a ngɛ he konɛ o ye he nɛ hi ɔ. Kɛ o maa pee kɛɛ?

2 Ngɛ blɔ ko nɔ ɔ, hɛja jemi ngɛ kaa tso yiblii. Be komɛ ɔ, o suɔ kaa o je o hɛja, se o yɔse kaa hɛja jemi ɔmɛ fuu nɛ ngɛ mwɔnɛ ɔ hí. Enɛ ɔ he ɔ, kɛ o maa pee kɛɛ? Eko ɔ, ni komɛ maa kplɛɛ nɔ́ yayami nɔ, enɛ ɔ he ɔ, a kɛ a he maa wo hɛja jemi saisaa nɛ ngɛ je ɔ mi ɔ mi. Ni komɛ hu kɛ a he be hɛja jemi ko mi woe kulaa konɛ a kɛ nɔ́ yayami ko nɛ ko kpe. Ni komɛ hu lɛɛ eko ɔ, a maa yu a he ngɛ hɛja jemihi nɛ yeɔ nɔ awi ɔ a he, nɛ be komɛ ɔ, a kɛ a he maa wo hɛja jemi nɛ sa mi. Mɛni moo o maa hla konɛ o nyɛ nɛ o hi Mawu suɔmi ɔ mi?

3. Mɛni he wa ma susu piɔ?

3 Wa ti nihi fuu maa yu a he ngɛ hɛja jemihi nɛ yeɔ nɔ awi ɔ a he, nɛ a kɛ a he maa wo hɛja jemi nɛ sa mi. Wa le kaa e he hia kaa wa je wa hɛja, se wa suɔ kaa wa hɛja jemi ɔ nɛ pee nɔ́ nɛ he tsɔ. Enɛ ɔ he ɔ, e he hia kaa wa susu bɔ nɛ wa ma plɛ kɛ yɔse hɛja jemi nɛ sa kɛ nɔ́ nɛ sɛ he. Se nyɛ ha nɛ wa susu bɔ nɛ wa hɛja jemi saa jami nɛ wa jaa Yehowa a he kekle.

‘NYƐƐ PEE NƆ́ TSUAA NƆ́ KƐ WO MAWU HƐ MI NYAMI’

4. Kɛ e sa nɛ wa he nɔ jɔɔmi ɔ nɛ sa hɛja jemi nɛ waa kɛ wa he woɔ mi ɔ he ha kɛɛ?

4 Be ko ɔ, nyumu nɔkɔtɔma ko nɛ e ji Odasefo no nɛ a baptisi lɛ ngɛ jeha 1946 mi ɔ de ke: “I kɛ ma ye hɛ mi kaa daa nɛ ɔ, ma bu baptisimi munyu nɛ a tuɔ ngɛ kpehi a sisi ɔ tue kaa nɔ́ nɛ ye baptisimi he munyu lɛ a ngɛ tue.” Mɛni he je? E tsɔɔ nya ke, “Ye he nɔ jɔɔmi ɔ nɛ ngɛ ye juɛmi mi daa a ji nɔ́ nɛ ye bua mi nɛ i ngɛ anɔkuale yee ɔ nɛ.” Atsinyɛ jemi ko be he kaa o kɛ lɛ kpa gbi. Ke o hɛ ngɛ nɔ kaa o wo Yehowa si kaa o maa ngɔ o wami kɛ sɔmɔ lɛ ɔ, lɔ ɔ maa wo mo he wami konɛ o sɔmɔ lɛ daa. (Kane Fiɛlɔ 5:4.) Ngɛ anɔkuale mi ɔ, ke o susuɔ o he nɔ jɔɔmi ɔ he ɔ, lɔ ɔ maa sa bɔ nɛ o tsuɔ Kristofohi a sɔmɔmi ní tsumi ɔ ha kɛ ní kpahi nɛ o peeɔ ngɛ o si himi mi ɔ a he. Bɔfo Paulo ma anɔkuale nɛ ɔ nɔ mi benɛ e ngma womi ya ha Kristofohi nɛ hi si ngɛ e be ɔ mi ɔ. E ngma ke: ‘Ní nyɛ ngɛ yee jio, ní nyɛ ngɛ nue jio, nyɛɛ pee nɔ́ tsuaa nɔ́ kɛ wo Mawu hɛ mi nyami.’​​—1 Korinto Bi 10:31.

5. Kɛ 3 Mose 22:18-20 ɔ yeɔ bua wɔ nɛ wa nuɔ kɔkɔ bɔmi nɛ ngɛ Roma Bi 12:1 ɔ sisi fitsofitso ha kɛɛ?

5 Nɔ́ tsuaa nɔ́ nɛ o peeɔ ngɛ o si himi mi ɔ saa jami nɛ o jaa Yehowa a he. Ngɛ sɛ womi nɛ Paulo ngma ya ha e nyɛmimɛ Kristofohi nɛ a hi Roma a mi ɔ, e ngɔ munyukpɔ ko nɛ hɛɛ sisi numi nɛ mi kuɔ kɛ ma anɔkuale munyu nɛ ɔ nɔ mi. E wo mɛ he wami ke: ‘Nyɛɛ ngɔ nyɛ nɔmlɔ tso ɔmɛ ngɔ ha kaa bɔ nɛ a sã, se kɛ̃ e hɛ ngɛ, nɛ e he tsɔ, nɛ saa Mawu hɛ mi; nɛ nyɛɛ kɛ nyɛ wami tsuo nɛ sɔmɔ Mawu.’ (Roma Bi 12:1) O juɛmi, o tsui, kɛ o he wami piɛɛ o nɔmlɔ tso ɔ he. O ngɔɔ enɛ ɔmɛ tsuo kɛ sɔmɔɔ Mawu. (Marko 12:30) Paulo tsɔɔ kaa nɔ juɛmi, e tsui, kɛ e he wami tsuo nɛ e kɛ sɔmɔɔ Mawu ɔ ji afɔle sami. Kɔkɔ bɔmi ko ngɛ munyu nɛ Paulo tu ɔ mi. Ngɛ Mose Mlaa a nya a, ke nɔ ko ngɔ nɔ́ ko nɛ kpa ngɛ he kɛ sã afɔle ɔ, Mawu bua jɔɛ he. (3 Mose 22:18-20) Jã kɛ̃ nɛ ke sɔmɔmi nɛ Kristofo no ko sɔmɔɔ Mawu ɔ he tsɔ we ngɛ blɔ ko nɔ ɔ, Mawu bua be he jɔe. Se kɛ e ma plɛ kɛ ba jã ha kɛɛ?

6, 7. Mɛni lɛ ke Kristofo no ko pee ɔ, e nɔmlɔ tso ɔ he be tsɔe, nɛ mɛni ma nyɛ maa je mi kɛ ba?

6 Paulo wo Kristofohi nɛ a hi Roma a ga ke: “Nyɛ ko ngɔ nyɛ nɔmlɔ tso ɔ he ní komɛ kɛ pee yayami.” Paulo de mɛ hu kaa a “kpa níhi nɛ nɔmlɔ tso ɔ suɔ ɔ tsumi.” (Roma Bi 6:12-14; 8:13) Paulo wo “níhi nɛ nɔmlɔ tso ɔ suɔ tsumi” ɔ ekomɛ a ta momo ngɛ e womi ɔ mi. E de ngɛ adesa yayami peeli a he ke: ‘Gbiɛmi munyu lɛ jeɔ a nya mi.’ ‘A nane he sɔɔ kɛ muɔ si puemi.’ ‘Mawu gbeye yemi ko kulaa be a hɛ mi.’ (Roma Bi 3:13-18) Ke Kristofo no ko ngɔ e “nɔmlɔ tso ɔ he ní komɛ” kɛ pee ní yaya nɛ ɔmɛ eko ɔ, lɔ ɔ tsɔɔ kaa e wo e nɔmlɔ tso ɔ he mu. Mwɔnɛ ɔ, ke Kristofo no ko je blɔ ngɛ ajuama bɔmi he fonihi aloo yi wu tso ní peepeehi hyɛe ɔ, e ngɔ e ‘hɛngmɛ kɛ ngɛ yayami pee,’ nɛ enɛ ɔ woɔ e nɔmlɔ tso ɔ tsuo he mu. E Mawu jami ɔ maa pee kaa afɔle sami ko nɛ he tsɔ we, nɛ sɛ Mawu hɛ mi hu. (5 Mose 15:21; 1 Petro 1:14-16; 2 Petro 3:11) Hyɛ bɔ nɛ nɔ nɛ ngɔɔ e he kɛ woɔ hɛja jemi nɛ sɛ mi ɔ yeɔ e he awi ha!

7 Atsinyɛ jemi ko be he kaa hɛja jemi nɛ Kristofo no ko kɛ e he woɔ mi ɔ ma nyɛ maa pee haomi ha lɛ. Enɛ ɔ he ɔ, e ngɛ heii kaa wa suɔ nɛ waa kɛ wa he maa wo hɛja jemi nɛ sa mi konɛ Mawu nɛ kplɛɛ afɔle nɛ wa ngɛ sãe ha lɛ ɔ nɔ, se pi hɛja jemi yaya. Amlɔ nɛ ɔ, ha wa susu bɔ nɛ wa ma plɛ kɛ yɔse hɛja jemi nɛ sa kɛ nɔ́ nɛ sɛ ɔ he nɛ waa hyɛ.

“NYƐƐ NYƐ YAYAMI”

8, 9. (a) Wa ma nyɛ ma gba hɛja jemi mi kɛ wo mɛni kuu enyɔ mi? (b) Mɛni hɛja jemihi nɛ wa yuɔ wa he ngɛ a he, nɛ mɛni he je?

8 Wa ma nyɛ ma gba hɛja jemi mi kɛ wo kuu enyɔ mi. Kake ji hɛja jemi nɛ Kristofohi yuu a he ngɛ he kulaa. Enyɔne ɔ ji hɛja jemi nɛ Kristofohi ma nyɛ maa ngɔ a he kɛ wo mi loo a ma nyɛ maa yu a he ngɛ he. Kekleekle ɔ, ha nɛ wa susu hɛja jemi nɛ Kristofohi yuu a he ngɛ he kulaa a he nɛ waa hyɛ.

9 Kaa bɔ nɛ wa na ngɛ Yi 1 ɔ mi ɔ, hɛja jemi komɛ ngɛ nɛ Baiblo ɔ kplɛɛ we a mi ní peepeehi a nɔ. Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, mo susu Intanɛti, sɛni, kɛ tiivi nɔ ní peepeehi, kɛ lahi nɛ daimoniohi ní peepeehi loo awi yemi, loo ajuama bɔmi, loo níhi nɛ sɛ ngɛ mi ɔ a he nɛ o hyɛ. E ngɛ mi kaa nihi buu níhi nɛ jee kpo ngɛ hɛja jemi nɛ sɛ nɛ ɔmɛ a mi ɔ kaa tɔmi ko be a he mohu lɛɛ, se e sa kaa anɔkuale Kristofohi nɛ yu a he ngɛ he, ejakaa Baiblo sisi tomi mlaahi buu ní nɛ ɔmɛ fɔ. (Bɔfo Ɔmɛ A Ní Tsumi 15:28, 29; 1 Korinto Bi 6:9, 10; Kpojemi 21:8) Ke o yu o he ngɛ hɛja jemi nɛ sɛ nɛ ɔmɛ a he ɔ, o ma ha Yehowa maa na kaa o “nyɛ yayami” niinɛ, nɛ o yuɔ o he ngɛ “yayami peemi” he. Jã peemi tsɔɔ kaa ‘o hemi kɛ yemi ɔ ji anɔkuale.’​​—Roma Bi 12:9; La 34:14; 1 Timoteo 1:5.

10. Mɛni ji susumi nɛ ngɛ oslaa ngɛ hɛja jemi he, nɛ mɛni he je?

10 Se kɛ̃ ɔ, ni komɛ ma susu kaa hɛja jemi nɛ je mi bami yaya he fonihi ngɛ mi ɔ yi nɔ awi. A deɔ ke, ‘Ma nyɛ ma hyɛ ní nɛ ɔmɛ ngɛ sɛni loo tiivi nɔ, se i be jamɛ a ní ɔmɛ pee kɔkɔɔkɔ.’ Ke nɔ ko susu jã lɛɛ e ngɛ e he sisie, nɛ e ngɛ oslaa. (Kane Yeremia 17:9.) Ke wa hyɛɛ níhi nɛ Yehowa bua jɔɛ he kɛ jeɔ wa hɛja a, anɛ lɔ ɔ tsɔɔ kaa wa “nyɛ yayami” niinɛ lo? Ke wa pɔɔ je mi bami yayami ní peepeehi hyɛmi, loo wa kaneɔ, loo wa buɔ tue ɔ, wa he nile ma gbo. (La 119:70 NW; 1 Timoteo 4:1, 2) Enɛ ɔ peemi ma nyɛ ma ná wa ní peepee loo wa susumi ngɛ yayamihi nɛ nihi peeɔ ɔ he ɔ nɔ he wami.

11. Ngɛ hɛja jemi blɔ fa mi ɔ, mɛni blɔ nɔ munyu nɛ ngɛ Galatia Bi 6:7 ɔ ji anɔkuale ngɛ?

11 Enɛ ɔ ba Kristo se nyɛɛli komɛ a nɔ hyɛ. Ní yayahi nɛ a hyɛɛ kɛ jeɔ a hɛja a ha nɛ a kɛ a he ya wo je mi bami yaya ní peepeehi a mi. Enɛ ɔ ha nɛ a na kaa “nɔ́ nɛ nɔmlɔ du ɔ, lɔ ɔ nɔuu e ma kpa.” (Galatia Bi 6:7) Se o ma nyɛ maa tu haomihi kaa kikɛ ɔ a nya fo. Ke o du níhi nɛ he tsɔ ngɛ o juɛmi mi ɔ, o kɛ bua jɔmi ma kpa níhi nɛ se nami ngɛ a he.​​—Hyɛ daka nɛ ji, “ Mɛni Hɛja Jemi E Sa Kaa Ma Hla?

O KƐ BAIBLO SISI TOMI MLAAHI NƐ MWƆ O YI MI KPƆ

12. Kɛ Galatia Bi 6:5 kɔɔ hɛja jemi he ha kɛɛ, nɛ mɛni ma nyɛ maa tsɔɔ wɔ blɔ ngɛ wɔ nitsɛmɛ wa juɛmi peemihi a mi?

12 Amlɔ nɛ ɔ, ha nɛ wa susu hɛja jemi mimi enyɔne ɔ hu he nɛ waa hyɛ. Lɔ ɔ ji hɛja jemihi nɛ Mawu Munyu ɔ de we tɛ̃ɛ kaa a mi ní peepee ɔmɛ hi aloo a hí, nɛ e de we hu kaa a ji hɛja jemi kpakpa, aloo a ji hɛja jemi yaya. Kristofo no kɛ e he maa wo hɛja jemi ko kaa jã mi jio, e kɛ e he be mi woe jio, lɛ nitsɛ e sane ji lɔ ɔ nɛ. (Kane Galatia Bi 6:5.) Se kɛ̃ ɔ, ke e he hia kaa waa pee juɛmi ko ngɛ nɔ́ ko kaa kikɛ ɔ he ɔ, nɔ́ ko ngɛ nɛ ma nyɛ maa tsɔɔ wɔ blɔ. Baiblo ɔ hɛɛ sisi tomi mlaahi loo anɔkuale munyuhi nɛ ma nyɛ maa ye bua wɔ konɛ wa yɔse Yehowa susumi ngɛ níhi a he. Ke wa ngɔ sisi tomi mlaa nɛ ɔmɛ kɛ tsu ní ɔ, wa ma nyɛ ma yɔse ‘níhi nɛ ji Yehowa suɔmi nya ní’ ngɛ nɔ́ tsuaa nɔ́ mi. Hɛja jemi hu piɛɛ he.​​—Efeso Bi 5:17.

13. Mɛni maa wo wɔ kã konɛ wa kua hɛja jemihi nɛ sɛ Yehowa hɛ mi?

13 Ngɛ anɔkuale mi ɔ, e slo nyɛmi nɛ Kristofo no tsuaa Kristofo no ngɛ nɛ e kɛ leɔ kpakpa kɛ yayami a kpɛti slɔɔto. (Filipi Bi 1:9) Kristofohi le hu kaa nɔ tsuaa nɔ kɛ hɛja jemi nɛ e bua jɔ he. Enɛ ɔ he ɔ, e sɛ kaa nɔ ko nɛ hyɛ blɔ kaa Kristofohi tsuo maa kplɛɛ nɔ́ kake nɔ. Se ke wa ha Mawu sisi tomi mlaa amɛ kudɔɔ wa juɛmi kɛ wa tsui daa a, lɔ ɔ maa wo wɔ kã konɛ wa kua hɛja jemihi nɛ sɛ Yehowa hɛ mi ɔ.​​—La 119:11, 129; 1 Petro 2:16.

14. (a) Mɛni he e sa kaa wa susu ke wa ma je wa hɛja? (b) Kɛ wa ma plɛ kɛ ha Matsɛ Yemi ɔ he níhi nɛ pee oti ngɛ wa si himi mi ha kɛɛ?

14 Ke o ngɛ hɛja jemi ko nɛ o kɛ o he maa wo mi he susue ɔ, nɔ́ kpa ko hu nɛ he hia kaa o susu he ji o be. Níhi nɛ o kɛ jeɔ o hɛja a lɛ maa tsɔɔ níhi nɛ o bua jɔ he, nɛ be abɔ nɛ o yeɔ ngɛ jamɛ a hɛja jemi ɔ he ɔ hu maa tsɔɔ nɔ́ nɛ he hia mo titli ngɛ o si himi mi. Atsinyɛ jemi ko be he kaa Mawu jami he hia Kristofohi pe nɔ́ tsuaa nɔ́. (Kane Mateo 6:33.) Lɔ ɔ he ɔ, mɛni o ma nyɛ maa pee bɔ nɛ pee nɛ Matsɛ Yemi ɔ he ní ɔmɛ nɛ pee oti ngɛ o si himi mi? Bɔfo Paulo de ke: “Nyɛɛ hyɛ bɔ nɛ nyɛ maa hi si ha, pi kaa nihi nɛ li nɔ́, se mohu kaa ní leli, nyɛɛ kɛ nyɛ be nɛ tsu ní saminya.” (Efeso Bi 5:15, 16, NW) Ngɛ anɔkuale mi ɔ, be pɔtɛɛ nɛ o maa to kaa o maa ye ngɛ hɛja jemi he ɔ maa ye bua mo konɛ o ná be fuu ha “níhi nɛ a he hia wawɛɛ” ɔ. Jamɛ a ní ɔmɛ ji níhi nɛ ma ha huɛ bɔmi nɛ ngɛ o kɛ Mawu nyɛ kpɛti ɔ mi maa wa.​​—Filipi Bi 1:10, NW.

15. Mɛni he je e sa kaa o hyɛ saminya ngɛ hɛja jemi nɛ o kplɛɛɔ nɔ ɔ he?

15 Nile ngɛ mi hu kaa loko o kɛ o he maa wo hɛja jemi ko mi ɔ, e sa nɛ o hyɛ nɛ hi saminya. Mɛni he je? Mo susu tso yiblii ɔ he ekohu nɛ o hyɛ. Bɔ nɛ pee nɛ o ko ye he nɛ sa a eko kulaa a, e sa kaa o hyɛ nɛ o po he nɛ hi ɔ bɔɔ kɛ piɛɛ he nɛ sa a he kɛ fɔ he. Jã kɛ̃ nɛ e sa kaa o hyɛ saminya ngɛ hɛja jemi nɛ o kplɛɛɔ nɔ ɔ hu he. Pi hɛja jemihi nɛ Baiblo sisi tomi mlaahi tsɔɔ kaa e hí ɔ pɛ nɛ e sa kaa Kristofo no nɛ yu e he ngɛ he. E sa kaa e yu e he ngɛ hɛja jemihi nɛ e yi mi tɛ̃ lɛ ngɛ he, loo hɛja jemihi nɛ níhi ngɛ mi nɛ ma nyɛ ma puɛ e kɛ Mawu a kpɛti ɔ hu he. (Abɛ 4:25-27) Ke o kɛ Mawu Munyu ɔ tsu ní ɔ, e maa ye bua mo konɛ o yu o he ngɛ hɛja jemi nɛ sɛ he.

“NÍHI NƐ HE TSƆ”

Ke wa daa Mawu sisi tomi mlaahi a nɔ kɛ hlaa hɛja jemihi ɔ, huɛ bɔmi nɛ ngɛ waa kɛ Mawu wa kpɛti ɔ be puɛe

16. (a) Mɛni blɔ nɔ wa maa gu kɛ tsɔɔ kaa wa hɛɛ Yehowa juɛmi ngɛ je mi bami he? (b) Mɛni lɛ ke o peeɔ ɔ, e ma ha Baiblo sisi tomi mlaahi kɛ ní tsumi maa pee o su?

16 Anɔkuale Kristofohi hlaa Yehowa juɛmi ngɛ hɛja jemi ko he loko a kplɛɛɔ nɔ. Baiblo ɔ tsɔɔ wɔ Yehowa susumi kɛ e sisi tomi mlaahi. Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, Matsɛ Salomo tsɔɔ ní komɛ nɛ Yehowa sume kulaa, “lakpa yemi, nɔ nɛ pee we nɔ́ ko e muɔ si puemi, ga yayami tomi, kɛ he sɔmi kɛ yayami peemi.” (Abɛ 6:16-19) Kɛ e sa kaa Yehowa juɛmi ɔ nɛ sa o he ha kɛɛ? La polɔ ɔ de ke: ‘Nyɛ nihi nɛ nyɛ suɔ Yehowa a, nyɛɛ hie yayami.’ (La 97:10) E sa kaa hɛja jemi nɛ o kplɛɛɔ nɔ ɔ nɛ ye o he odase kaa o sume níhi nɛ Yehowa sume ɔ kulaa. (Galatia Bi 5:19-21) Mo ha nɛ e hi o juɛmi mi hu kaa nɔ́ nɛ o peeɔ ngɛ laami mi ɔ nɛ tsɔɔ nɔmlɔ tutuutu nɛ o ji, se pi níhi nɛ o peeɔ ngɛ ma hɛ mi. (La 11:4; 16:8) Enɛ ɔ he ɔ, ke o suɔ wawɛɛ kaa o maa ba o je mi bɔ nɛ Yehowa suɔ ngɛ nɔ́ fɛɛ nɔ́ nɛ o peeɔ ngɛ o si himi mi ɔ, lɔ ɔ ma ha o maa pee níhi nɛ kɛ Baiblo sisi tomi mlaa amɛ kɔ be tsuaa be. Nɛ enɛ ɔ peemi ma ba pee o su.​​—2 Korinto Bi 3:18.

17. Mɛni sanehi e sa kaa o bi o he loko o kplɛɛ hɛja jemi ko nɔ?

17 Mɛni hu o ma nyɛ maa pee konɛ o pee nɔ́ nɛ kɛ Yehowa susumi kɔ ngɛ o hɛja jemi mi? Mo susu sane bimi nɛ ɔmɛ a he, ‘Kɛ hɛja jemi nɛ ɔ maa sa ye he ha kɛɛ? Kɛ e maa sa huɛ bɔmi nɛ ngɛ i kɛ Mawu wa kpɛti ɔ hu he ha kɛɛ?’ Ke e ba kaa o maa hyɛ sɛni ko ɔ, bi o he ke, ‘Kɛ sɛni nɛ ɔ maa sa ye he nile he ha kɛɛ?’ Ha nɛ wa susu sisi tomi mlaahi nɛ kɔɔ sane nɛ ɔ he ɔ he nɛ waa hyɛ.

18, 19. (a) Mɛni blɔ nɔ sisi tomi mlaa nɛ ngɛ Filipi Bi 4:8 ɔ yeɔ bua wɔ konɛ wa yo ke ji hɛja jemi ko sa loo e sɛ? (b) Mɛni sisi tomi mlaa kpahi ma nyɛ maa ye bua mo konɛ o hɛja jemi nɛ pee nɔ́ nɛ sa? (Hyɛ sisi ningma.)

18 Sisi tomi mlaa ko nɛ he hia ngɛ Filipi Bi 4:8 nɛ deɔ ke: ‘Níhi nɛ ji anɔkuale, níhi nɛ sa bu, níhi nɛ da, níhi nɛ he tsɔ, níhi nɛ ngɛ fɛu, níhi nɛ woɔ nɔ hɛ mi nyami, ke je mi bami kpakpa ko ngɛ, ke yi jemi ko hu ngɛ ɔ, enɛ ɔmɛ a he nyɛ susu.’ E ji anɔkuale kaa, pi hɛja jemi he munyu nɛ Paulo ngɛ tue. E ngɛ tsɔɔe kaa e sa nɛ níhi nɛ wa susuu ɔ nɛ pee níhi nɛ sa Mawu hɛ mi. (La 19:14) Se Paulo munyu ɔ ma nyɛ ma kɔ hɛja jemi he ngɛ blɔ ko nɔ. Ngɛ mɛni blɔ nɔ?

19 Mo bi o he ke, ‘Anɛ sɛni, vidio nɔ fiɛmihi, lahi, loo hɛja jemi kpahi nɛ i kɛ ye he woɔ mi ɔ, ngɔɔ “níhi nɛ he tsɔ” kɛ woɔ ye juɛmi mi lo?’ Ke eko ɔ, o hyɛ sɛni ko ɔ, mɛni fonihi lɛ tlɔɔ o juɛmi mi? Ke a ji foni kpakpahi nɛ a he tsɔ ɔ, lɛɛ o hɛja jemi ɔ sa. Se ke sɛni ɔ nɛ o hyɛ ɔ ha o susuɔ níhi nɛ he tsɔ we a he ɔ, lɛɛ o hɛja jemi ɔ sɛ, nɛ e ngɛ oslaa. (Mateo 12:33; Marko 7:20-23) Mɛni he je? Ejakaa ke o susuɔ níhi nɛ a he tsɔ we he ɔ, o be tue mi jɔmi náe, e maa gbe o he nile nɛ o ngɔ Baiblo ɔ kɛ tsɔse ɔ, nɛ e ma nyɛ ma puɛ o kɛ Mawu nyɛ kpɛti. (Efeso Bi 5:5; 1 Timoteo 1:5, 19) Akɛnɛ hɛja jemi nɛ ngɛ kaa kikɛ maa ye mo awi he je ɔ, moo mwɔ o yi mi kpɔ kaa o maa yu o he ngɛ he. * (Roma Bi 12:2) Moo pee o ní kaa la polɔ ɔ nɛ sɔle ha Yehowa ke: “Níhi nɛ a he be se nami ɔ, ko ha ma hyɛ.”​​—La 119:37.

MO SUSU NI KPAHI A HE

20, 21. Mɛni blɔ nɔ 1 Korinto Bi 10:23, 24 kɔɔ hɛja jemi kpakpa nɛ waa kɛ wa he maa wo mi ɔ he ngɛ?

20 Paulo tsɔɔ Baiblo sisi tomi mlaa ko nɛ he hia nɛ sa kaa wa susu he ke wa maa pee juɛmi ngɛ nɔ́ ko he. E de ke: ‘Wa ngɛ he blɔ kaa wa peeɔ nɔ́ tsuaa nɔ́. Se pi nɔ́ tsuaa nɔ́ peemi nɛ ma ha nɔ maa ya nɔ. Nɔ ko nɔ ko nɛ ko hla kaa e hi ha lɛ nɔ kake too; nɔ tsuaa nɔ nɛ susu e nyɛmi hu he.’ (1 Korinto Bi 10:23, 24) Mɛni blɔ nɔ sisi tomi mlaa nɛ ɔ kɔɔ hɛja jemi kpakpa nɛ o kɛ o he maa wo mi ɔ he ngɛ? E sa nɛ o bi o he ke, ‘Kɛ hɛja jemi nɛ i kɛ ye he maa wo mi ɔ maa sa ni kpahi a he ha kɛɛ?’

21 O he nile ma nyɛ maa ngmɛ mo blɔ nɛ o ngɔ o he kɛ wo hɛja jemi ko nɛ o susu kaa e sa, loo o ngɛ “he blɔ” kaa o kɛ o he woɔ mi ɔ mi. Se ke o na kaa e ma gba nyɛmimɛ kpahi a he nile nya a, o ma nyɛ maa yu o he ngɛ he. Mɛni he je? Ejakaa o sume kaa o maa “pee o nyɛmi yayami,” aloo kaa bɔ nɛ Paulo de ɔ, o sume kaa o maa ‘pee yayami kɛ si Kristo.’ O sume kaa o ma ha nɛ e he nɛ wa ha o nyɛmimɛ Kristofohi kaa a maa ye Mawu anɔkuale. Moo bu ga womi nɛ de ke, ‘nyɛ ko kpata nɔ́ ko nane’ ɔ tue. (1 Korinto Bi 8:12; 10:32) Mwɔnɛ ɔ, anɔkuale Kristofohi buɔ Paulo ga womi kpakpa nɛ ɔ tue, nɛ a yuɔ a he ngɛ hɛja jemi nɛ a ngɛ “he blɔ” kaa a kɛ a he woɔ mi se e be hae nɛ nɔ ko “maa ya nɔ” ɔ he.​​—Roma Bi 14:1; 15:1.

22. Mɛni he je Kristofohi pee we veveeve ngɛ juɛmi ekpaekpa nɛ nihi peeɔ ngɛ sanehi a he ɔ he?

22 Se ngɛ ni kpahi a nɔ́ mi fomi blɔ fa mi ɔ, nɔ́ kpa ko hu ngɛ nɛ e sa kaa wa susu he. E sɛ kaa Kristofo no nɛ e he nile tsiɔ e nya ngɛ ní komɛ a he ɔ peeɔ veveeve kaa nɔ tsuaa nɔ nɛ ngɛ Kristofohi asafo ɔ mi nɛ kplɛɛ nɔ́ nɛ e buu kaa e ji hɛja jemi nɛ sa a nɔ. Ke e pee jã a, e maa pee kaa dlɛɛva nɛ hɛɛ lɔle ngɛ gbɛjegbɛ nɔ nɛ e ngɛ dlɛɛva kpa amɛ tsuo dee ke a nyɛɛ kaa bɔ nɛ lɛ hu e ngɛ nyɛɛe ɔ pɛpɛɛpɛ. Nile be enɛ ɔ mi. E sa kaa Kristofohi a suɔmi nɛ ha nɔ nɛ e he nile tsiɔ e nya ngɛ ní komɛ a he ɔ nɛ bu Kristofohi nɛ a susumi je ekpa ngɛ e nɔ́ ɔ he, se e ti si kɛ wui Kristofohi a sisi tomi mlaahi ɔ. Jã nɛ e maa pee ɔ tsɔɔ kaa e náa “nɔ tsuaa nɔ he tsui.”​—Filipi Bi 4:5; Fiɛlɔ 7:16.

23. Mɛni o maa pee konɛ o nyɛ nɛ o hla hɛja jemi nɛ sa?

23 Ngɛ e kpiti pomi mi ɔ, mɛni o maa pee kɛ ná nɔ mi mami kaa hɛja jemi nɛ o kplɛɛɔ nɔ ɔ sa? Mo kua hɛja jemihi tsuo nɛ ajuama bɔmi he fonihi ngɛ mi nɛ́ Mawu Munyu ɔ tsɔɔ kaa a hí ɔ. Ke Baiblo ɔ de we nɔ́ ko ngɛ hɛja jemi ko he ɔ, o kɛ Baiblo sisi tomi mlaahi nɛ tsu ní. Moo yu o he ngɛ hɛja jemi nɛ ma puɛ o he nile ɔ he, nɛ́ o pee klaalo kaa o ma kua hɛja jemi nɛ ma nyɛ maa hao ni kpahi, titli ɔ, o nyɛmimɛ Kristofohi ɔ. O yi mi kpɔ nɛ o maa mwɔ kaa o maa pee jã a maa wo Mawu hɛ mi nyami, nɛ e ma ha o kɛ o weku ɔ maa hi Mawu suɔmi ɔ mi.

^ kk. 19 Hɛja jemi he sisi tomi mlaa kpahi ngɛ Abɛ 3:31; 13:20; Efeso Bi 5:3, 4; kɛ Kolose Bi 3:5, 8, 20.