1, 2. Njika mpo̱so̱ko mwe jombwea longe̱le̱ la ńolo e?

DUTEA te̱ ná we o pula da epum’a bwam e ńe̱nge̱n nde o so̱ ná epas’ao ewo̱ e bo̱i. Nje o me̱nde̱no̱ bola e? We ná o da epuma ye̱se̱ mwemba na y’epasi e bo̱i; we pe̱ to̱ ná o pimba mususu m’epuma mwe̱se̱; to̱so̱ we ná o ke̱ y’epasi e bo̱i nde o da epas’a bwam. Nje o me̱nde̱no̱ po̱so̱ bola e?

² O mbadi po̱ te̱nge̱, longe̱le̱ la ńolo le nde ka y’epuma. Ponda iwo̱ we ná o pula bwane̱ longe̱le̱ la ńolo diwo̱ muńe̱nge̱ nika ńe nde sinima, kalati, na maloko, nde o so̱ ná o nin we̱nge̱ jita la man me̱se̱ ma titi ko̱nji, ma bo̱i. Nje so̱ o me̱nde̱no̱ bola e? Bō̱ be ná bemea nje ye bobe na babo̱ ba kasa to̱ njika longe̱le̱ la ńolo nin wase e masebeano̱ bato. Bape̱pe̱ be ná ba samba pat’a longe̱le̱ la ńolo ye̱se̱ o be̱ mbaki ná mbeu a ńolo to̱ po̱ e si me̱nde̱ ko̱ye̱ babo̱. Bane̱ pe̱ be ná ba samba longe̱le̱ la ńolo di mawane̱ mbeu a ńolo nde ponda iwo̱ ba bwane̱ muńe̱nge̱ di lena le ko̱nji o mbadi po̱ te̱nge̱. Njika mo̱ o me̱nde̱no̱ po̱so̱ ná o je o ndol’a Loba e?

3. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea tatan e?

³ Jita lasu di me̱nde̱ po̱so̱ dongo di londe̱ malalo. Ye mbale̱ ná di be̱n ńo̱ng’a longe̱le̱ ńolo, nde di mapula o po̱so̱ di lena le bwam. Ońola nika jangame̱n o jombwea ne̱ni jeno̱ ná di bia njika mo̱ le bwam na njika mo̱ di titi  bwam. Laboso, di kwaleye te̱ jombwea mulatako mwe oteten a longe̱le̱ la ńolo di mapo̱so̱no̱ na jowe̱ lasu la Yehova.

4. Ne̱ni kakane̱ lasu di mombweano̱ mpo̱so̱ko masu ma longe̱le̱ la ńolo e?

⁴ Mbu to̱ mininga we̱nge̱, Mboṅ a Yehova po̱ ni mákokwe̱ mimbu, ni dubisabe̱ o mbu ma 1946 e kwali ná: “Na no̱ngi bedomsedi o jukea o ekwal’a dubise̱ te̱, na o lambe̱ toi bwambwam biana ye nde dubise̱ lam mo̱me̱ne̱.” Ońola nje e? Mo̱ ná, “Ne̱nge̱ la kakane̱ lam o mo̱nge̱le̱ longwane̱ mba jita o be̱ jemea.” Pondapo̱ wa pe̱ o be̱n nde mulemlem ma jo̱nge̱le̱. Wo̱nge̱le̱ te̱ ná o kakane̱ Yehova o bolea mo̱ o longe̱ lo̱ngo̱ le̱se̱ nika e matute̱le̱ wa o be̱ titimbe̱. (Langa Mulangwedi 5:4.) Dutea o kakane̱ lo̱ngo̱ di mabola ná we̱ne̱ ebol’a dikalo na mane̱ matongo ma longe̱ me̱se̱​—nikame̱ne̱ pe̱ na longe̱le̱ la ńolo ka nje te̱ Loba a me̱ne̱no̱ mo̱. Ńamuloloma Paulo a to̱pi ni mbale̱ ponda a tiledino̱ Kriste̱n o mińa mao ná: “To̱ lo mada so̱ nde, to̱ lo mańo̱ nde, to̱ njika lambo lo mabolano̱, bola me̱se̱ ońol’edub’a Loba.”​—1 Korinto 10:31.

5. Ne̱ni Levitiko 22:18-20 e mongwane̱no̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ jome̱le̱ le o Roma 12:1 e?

⁵ Lambo te̱ o mabolano̱ o longe̱  le mulatako na jowe̱ lo̱ngo̱ la Yehova. O leta a tiledino̱ bato ba Roma, Paulo a bolane̱ eyal’a ngińa o yikiye̱ bonasango ao ni mbale̱. Ome̱le̱ babo̱ ná: ‘Bola mańolo mańu ka jabea le longe̱, le bosangi, lena di mado̱lisane̱ Loba; nika nde ńe bolea lańu la Loba di te̱nge̱n.’ (Roma 12:1) Ńol’ango̱, nika ńe nde jo̱nge̱le̱ lo̱ngo̱, mulema mo̱ngo̱, na ngiń’ango̱. O mabolane̱ man me̱se̱ o bolea Loba. (Marko 12:30) Paulo a kwali ná y’ebolo o mabolano̱ na ńol’ango̱ ńe̱se̱ ye nde jabea. Y’eyal’a “jabea” e be̱n pe̱ oten jome̱le̱. O ponda Mbend’a Mose, Loba a si ta a do̱lisane̱ jabea di be̱n ele̱m. (Levitiko 22:18-20) Mulemlem pe̱ we̱nge̱, yete̱na jabea la mudī la Kriste̱n di be̱n ele̱m o mbadi po̱ to̱ nine̱, di si me̱nde̱ do̱lisane̱ Loba. Ne̱ni so̱ nika ńeno̱ ná e bolane̱ e?

6, 7. Ne̱ni Kriste̱n ńeno̱ ná e kwese̱ ńol’ao mbindo e, njika betune pe̱ ńeno̱ ná e kusa e?

⁶ Paulo ome̱le̱ Kriste̱n o Roma ná: “Lo si bake̱ bobe belongi bańu.” Paulo a langwedi pe̱ babo̱ ná ba ‘bwe bebolo ba ńolo.’ (Roma 6:12-14; 8:13) A se̱le̱ o bola o di leta byembilan ba “bebolo ba ńolo.” Di malanga jombwea mbel’a moto ni sango bobe ná: “Mudumbu mabu mu londi na malou.” “Myende mabu mye makwasi o koma maya.” “Bo̱ngo̱ ba Loba bo titi oboso ba miso̱ mabu.” (Roma 3:13-18) Kriste̱n e me̱nde̱ we̱le̱ mo̱me̱ne̱ dipe̱ń o ńolo yete̱na e bolane̱ “belongi” bao, to̱so̱ ńol’ao, ońola i ńai a bebolo ba bobe. K’eyembilan, o nin we̱nge̱ Kriste̱n ńombo te̱ na m’boṅsan mambo ma mbindo ka bedinge̱dinge̱ ba maye̱ to̱so̱ ba njo ńasam, ńe nde o “bake̱ bobe [miso̱ mao]” ńe pe̱ nde o we̱le̱ ńol’ao mbindo. Jowe̱ lao di mabe̱ nde jabea di titi bosangi, lena Loba a si makasano̱ pe̱ to̱. (Ndimbisedi 15:21; 1 Petro 1:14-16; 2 Petro 3:11) Nika ńe mbeu a ńolo ninde̱ne̱ o po̱so̱ longe̱le̱ la ńolo di titi ko̱nji!

 ⁷ Na mbale̱, longe̱le̱ la ńolo Kriste̱n e mapo̱so̱no̱ di be̱n betune ba ngińa. Di mapula so̱ o po̱so̱ di lena di mabate̱ do̱lise̱ jabea di mabolano̱ Loba, seto̱ we̱le̱ mo̱ mbindo. Di kwaleye so̱ jombwea nje ye ko̱nji na nje e titi mo̱.

8, 9. (a) O njika ńai iba longe̱le̱ la ńolo leno̱ ná lababe̱ e? (b) Njika pat’a longe̱le̱ la ńolo di mabangano̱ e, na ońola nje e?

⁸ Longe̱le̱ la ńolo le ná lababe̱ ńai iba. Ńaboso ńe nde ńai a longe̱le̱ la ńolo Kriste̱n i mabangano̱ na bambam; ni bupe̱ ńe nde ńena Kriste̱n ńeno̱ ná ńemea to̱ ke̱m. Di boteye na jombwea ńai a boso​—longe̱le̱ la ńolo Kriste̱n i mabangano̱.

⁹ Ka nje te̱ e kwalabe̱no̱ o Jokwa 1, pat’a longe̱le̱ la ńolo iwo̱ ye nde beboledi Bibe̱l e bangino̱ na bwē. K’eyembilan, o̱nge̱le̱ te̱ milomba o Milato, sinima, television, na musiki ba mato̱peye̱ ońola njo, midī ma bobe, maye̱, to̱so̱ mambo ma ńakaka na musonje. I ńai a longe̱le̱ la ńolo la mbindo i malee̱le̱ nde ka lambo la bwam nje e mate̱nge̱ne̱ bete̱sedi ba Bibe̱l to̱so̱ nje e mabule̱le̱ mambenda ma Bibe̱l; Kriste̱n a mbale̱ yangame̱n so̱ banga mo̱. (Bebolo 15:28, 29; 1 Korinto 6:9, 10; Bebīsedi 21:8) Banga i ńai a longe̱le̱ la ńolo, le nde lee̱le̱ Yehova ná o ‘ben bobe’ na mbale̱, ná o ponda ye̱se̱ o ‘pandi etum na bobe.’ Ninka ebe̱yedi e mabola ná o be̱ne̱ “dube̱ di titi mawo̱ndo̱n.”​—Roma 12:9; Myenge 34:15; 1 Timoteo 1:5.

10. Njika jo̱nge̱le̱ jombwea longe̱le̱ la ńolo le bobe e, ońola nje pe̱ e?

¹⁰ Bato bō̱ be ná bo̱nge̱le̱ ná jombwa la bedinge̱dinge̱ ba maye̱ di si mawana mbeu a ńolo. Jo̱nge̱le̱ labu le nde ná, ‘Ne ná nombwa maye̱ o sinima to̱so̱ television, nde mbame̱ne̱ na titi ná na bola nika tom.’  Nin ńai a dutea ńe mawo̱ndo̱n na bobe pe̱. (Langa Yeremia 17:9.) Di bwane̱ te̱ nje Yehova a bangino̱ muńe̱nge̱, ke̱ di ‘ben bobe’ na mbale̱ e? Jombwa, Langa, na senga ponda te̱ nje ye bobe di mabo̱mbise̱ ebe̱yed’asu ya ko̱nji. (Myenge 119:70; 1 Timoteo 4:1, 2) Nink’ede̱mo ńe ná e tukwa bedangwedi basu to̱so̱ mbadi di me̱ne̱no̱ beboledi ba bobe ba bane̱.

11. Ne̱ni Galatia 6:7 e bonde̱no̱ mbale̱ jombwea longe̱le̱ la ńolo e?

¹¹ Nika e bolane̱ na mbale̱. O longe̱le̱ labu la ńolo, nje Kriste̱n iwo̱ i tano̱ i ko̱lo̱ngo̱ne̱ jombwa e die̱le̱ babo̱ o wite̱ musonje. Ombusa babo̱ ko̱ o bobe nde bokono̱ ná “nje moto a masano̱, mo̱ pe̱ nde a mumbwano̱.” (Galatia 6:7) Nde moto e ná a samba ni ńai a mbeu a ńolo. O no̱ngi te̱ ponda o sa o mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ nje ye ko̱nji, o me̱nde̱ jumbwa na muńe̱nge̱ nje ye bwam o longe̱ lo̱ngo̱.​—Ombwa edinge̱le̱ “ Njika longe̱le̱ la ńolo nangame̱nno̱ po̱so̱ e?”

12. Ne̱ni Galatia 6:5 e masue̱le̱no̱ mpo̱so̱ko ma longe̱le̱ la ńolo e, njika bediedi pe̱ be mongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi basu e?

¹² Jombweye so̱ tatan ńai ni londe̱ iba​—longe̱le̱ la ńolo di mombweye̱ beboledi be si be̱n mbend’a tobotobo Eyal’a Loba e te̱se̱no̱, nde e si makasano̱ pe̱to̱ na bwē. Jombwea nin ńai, Kriste̱n te̱ ńangame̱n no̱ngo̱ bedomsedi. (Langa Galatia 6:5.) Nde, di be̱n bediedi be mongwane̱ biso̱ o po̱so̱. Bibe̱l e be̱n bete̱sedi nika ńe nde mbale̱ ye k’eyoto, yena i mongwane̱ biso̱ o bia ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mambo. Jombwedi te̱ be bete̱sedi ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱, di me̱nde̱ we̱le̱ so̱ṅtane̱ “nje ye jemea la Sango” o mambo me̱se̱, nikame̱ne̱ pe̱ na o mpo̱so̱ko masu ma longe̱le̱ la ńolo.​—Efeso 5:17.

13. Nje e me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o banga longe̱le̱ la ńolo lena le ná di si do̱lisane̱ Yehova e?

 ¹³ Ye mbale̱ ná, Kriste̱n ye̱se̱ i si ńaki o so̱ṅtane̱ o mulemlem ma dime̱ne̱. (Filipi 1:9) O mbata nika, Kriste̱n i bi ná o nje e mombweye̱ longe̱le̱ la ńolo, moto te̱ a be̱n lao a to̱ndino̱. Di titi so̱ ná di pula ná Kriste̱n ye̱se̱ i no̱nge bedomsedi bō̱. To̱ na nika, di bati te̱ jese̱le̱ ná bete̱sedi ba Loba be die̱le̱ jo̱nge̱le̱ na mulema masu, nika pe̱ nde di me̱nde̱no̱ bata be̱ ńai ni le̱le̱m o  banga to̱ njika pat’a longe̱le̱ la ńolo di si do̱lisane̱ Yehova.​—Myenge 119:11, 129; 1 Petro 2:16.

14. (a) Njika lambo jangame̱nno̱ jombwea o mpo̱so̱ko masu ma longe̱le̱ la ńolo e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná di tika we̱le̱ myam ma Janea o epol’a boso e?

¹⁴ O ponda po̱so̱ la longe̱le̱ la ńolo, lambo la mweńa dipe̱pe̱ wangame̱nno̱ jombwea le nde: pond’ango̱. Pat’ango̱ ná longe̱le̱ la ńolo e mabīse̱ te̱ nje o memeano̱, ke̱ ponda ininga o matombise̱no̱ oten pe̱ e mabīse̱ njika lambo le wa mweńa. Mambo ma mudī nde me Kriste̱n mweńa buka me̱se̱. (Langa Mateo 6:33.) Nje so̱ weno̱ ná o bola o be̱ mbaki ná myam ma Janea mi tike be̱ne̱ epol’a boso o longe̱ lo̱ngo̱ e? Ńamuloloma Paulo a kwali ná: “Bińo̱ no̱ngo̱ so̱ jangame̱ye̱ ne̱ni lo madangwano̱, seto̱ ka belemā, nde ka badibie̱; bolane̱ ponda bwam, ebanja mińa me bobe.” (Efeso 5:15, 16) E, te̱se̱ la ponda ininga o mabolane̱no̱ ońola longe̱le̱ la ńolo di me̱nde̱ jongwane̱ wa o petane̱ ponda ni mapule̱ ońola “ma mena ma te̱nge̱n” to̱so̱ me mweńa buka me̱se̱​—mambo me muse̱ṅ ońola ja lo̱ngo̱ la bwam la mudī.​—Filipi 1:10.

15. Ońola nje yeno̱ dibie̱ o be̱ ye̱ne̱ o mpo̱so̱ko masu ma longe̱le̱ la ńolo e?

¹⁵ Ye pe̱ dibie̱ ná di be̱ ye̱ne̱ jita o mpo̱so̱ko masu. Nje nika e mapulano̱ kwala e? Di timbe pe̱te̱ o eyembilan y’epuma. Ná o si da o mbangisan y’epasi e bo̱i, o si me̱nde̱ sumwa ná te̱ite̱i nje e bo̱i, nde eyek’epasi. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ dibie̱ o be̱ ye̱ne̱ o mpo̱so̱ko ma longe̱le la ńolo. Kriste̱n ńe dibie̱ e si mabanga buka te̱ longe̱le̱ la ńolo di mate̱nge̱ne̱ na bwē bete̱sedi ba Bibe̱l, nde na di pe̱ lena di si bo̱le̱ be̱ bwam, to̱so̱ di me̱ne̱ne̱ biana di be̱n mambo mō̱ me ná ma ńamse̱ mulatako masu na Yehova. (Minia 4:25-27) Bupe̱ la mome̱le̱ m’Eyal’a Loba di me̱nde̱ jongwane̱ wa o bola nika.

16. (a) Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di me̱ne̱ mambo jombwea bedangwedi kana Yehova e? (b) Ne̱ni we̱le̱ la bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo di matimbano̱ mbad’ango̱ ńa longe̱ e?

¹⁶ Kriste̱n a mbale̱ i mase̱le̱ nde jombwea jo̱nge̱le̱ la Yehova obiana i mapo̱so̱ longe̱le̱ la ńolo. Bibe̱l e mabīse̱ bete̱sedi ba Yehova na ne̱ni a me̱ne̱no̱ mambo. K’eyembilan, Kiṅe̱ Salomo a nande̱le̱ jita la mambo Yehova a singe̱no̱, ka “eyem’a lobango, mā ma makome̱ maya esibe̱ njo̱m, mulema mu malule̱ misomba ma bobe, myende me makwasi o bola la bobe.” (Minia 6:16-19) Ne̱ni je̱ne̱ la mambo la Yehova di mayue̱le̱no̱ lo̱ngo̱ e? Mutiled’a kalat’a Myenge ome̱le̱ ná “Bińo̱ bato̱nde̱ Yehova, singe̱ bobe!” (Myenge 97:10) Mpo̱so̱ko mo̱ngo̱ ma longe̱le̱ la ńolo mwangame̱n o lee̱le̱ ná na mbale̱ o singe̱ nje Yehova a singe̱no̱. (Galatia 5:19-21) O̱nge̱le̱ pe̱ ná nje o mabolano̱ o diwuta e malangwa njika pat’a moto weno̱ ná te̱ite̱i buka nje o mabolano̱ o nte̱le̱le̱. (Myenge 11:4; 16:8) Ye pe̱ te̱ ná mpuli mo̱ngo̱ mwe nde ná o lee̱le̱ o matongo ma longe̱ lo̱ngo̱ me̱se̱ mbad’a je̱ne̱ la mambo ńa Yehova jombwea bedangwedi, ke̱ mpo̱so̱ko mo̱ngo̱ mu me̱nde̱ so̱ be̱ mulatako na bete̱sedi ba Bibe̱l o ponda ye̱se̱. Bola la nika di me̱nde̱ nde timba mbad’ango̱ ná longe̱.​—2 Korinto 3:18.

17. Oboso ná di mapo̱so̱ longe̱le̱ la ńolo, njika myuedi jangame̱nno̱ baise̱ biso̱me̱ne̱ e?

 ¹⁷ O pond’ango̱ ńa po̱so̱ longe̱le̱ la ńolo, nje weno̱ ná o bata bola o be̱ mbaki ná o me̱nde̱ bola bupisane̱ je̱ne̱ la mambo la Yehova e? Dutea o min myuedi, ‘Ne̱ni nika ńeno̱ ná e takise̱ mba nikame̱ne̱ pe̱ na mulatako mam na Loba e?’ K’eyembilan, oboso ná o mano̱ngo̱ bedomsedi ba jombwa pat’a sinima po̱, baise̱ na wame̱ne̱ ná, ‘Ne̱ni nje ni sinima e malee̱le̱no̱ yeno̱ ná e takise̱ doi lam la mulema e?’ Jombweye njika bete̱sedi moto eno̱ ná a we̱le̱ o ebolo jombwea di to̱ti.

18, 19. (a) Ne̱ni bete̱sedi be maso̱be̱ o Filipi 4:8 be mongwane̱no̱ biso̱ o bia nga mbad’asu ńa longe̱le̱ la ńolo ńe bwam e? (b) Njika bete̱sedi bepe̱pe̱ be ná bongwane̱ wa o po̱so̱ mbad’a longe̱le̱ la ńolo ńa bwam e? (Ombwa maki owas’a dipapa.)

¹⁸ Bete̱sedi ba mom be maso̱be̱ o Filipi 4:8, ni makwale̱ ná: “To̱ njika lambo le mbale̱ na le edube na di te̱m na sim na le ko̱nji na di to̱ndo̱be̱ na di do̱li myango, to̱ njika lambo le ede̱mo a bwam, to̱ nje e mawe̱le̱ sesabe̱, lo̱nge̱le̱ nde mo̱.” E, Paulo a si ta a kwalea ońola longe̱le̱ la ńolo, nde jo̱nge̱le̱ la mulema, langame̱n nde we̱le̱be̱ o mambo ma do̱lisan Loba. (Myenge 19:15) Nde, byala ba Paulo be ná be we̱le̱be̱ o ebolo jombwea bete̱sedi ba mambo ma longe̱le̱ la ńolo. Ne̱ni e?

¹⁹ Baise̱ na wame̱ne̱ ná, ‘Mo̱ mpo̱so̱ko mam ma sinima, maloko ma video, musiki, to̱so̱ pat’a longe̱le̱ la ńolo ipe̱pe̱ ba malonde̱ mba mo̱nge̱le̱ na “to̱ njika lambo . . . le Ko̱nji”e?’ K’eyembilan, ombusa wa jombwa sinima, njika bedinge̱dinge̱ be maje̱ wa o mo̱nge̱le̱ e? Yete̱na be bwam, bosangi, ńai ni makwangwe̱le̱, ke̱ mpo̱so̱ko mo̱ngo̱ mu ta bwam. Nde, yete̱na sinima wombono̱ e mabola ná wo̱nge̱le̱  mambo ma titi ko̱nji, ke̱ mpo̱so̱ko mo̱ngo̱ mu ta bobe, mo̱me̱ne̱ ńakaka. (Mateo 12:33; Marko 7:20-23) Ońola nje e? Ońolana jo̱nge̱le̱ la mambo ma titi ko̱nji di matakise̱ musango mo̱ngo̱ ma teten, di dia ndo o doi lo̱ngo̱ la mulema lokwabe̱le̱ na Bibe̱l, le pe̱ ná di ńamse̱ mulatako mo̱ngo̱ na Loba. (Efeso 5:5; 1 Timoteo 1:5, 19) Kana i ńai a mbad’a longe̱le̱ la ńolo yeno̱ ná i wanea wa mbeu a ńolo, no̱ngo̱ bedomsedi o banga mo̱. * (Roma 12:2) Be̱ ka mutiled’a kalat’a Myenge nu kane̱ Yehova ná: “Sumwa miso̱ mam o mambo m’ewolo.”​—Myenge 119:37.

20, 21. Njika mulatako mwe oteten a 1 Korinto 10:23, 24 na longe̱le̱ la ńolo la bwam e?

²⁰ Paulo a kiki bete̱sedi ba Bibe̱l ba mom bena jangame̱nno̱ jombwea ke̱ di mano̱ngo̱ bedomsedi ba mambo ma mombweye̱ biso̱me̱ne̱. Mo̱ ná: “Mambo me̱se̱ me wonja, nde seto̱ me̱se̱ nde ma malongisane̱. To̱ moto a si pula bwam ba mo̱me̱ne̱, nde bwam ba nupe̱pe̱.” (1 Korinto 10:23, 24) Njika mulatako mwe oteten a be bete̱sedi na longe̱le̱ la ńolo la bwam e? Wangame̱n o baise̱ na wame̱ne̱ ná, ‘Ne̱ni bane̱ ba me̱ne̱no̱ longe̱le̱ la ńolo na po̱sino̱ e?’

²¹ Doi lo̱ngo̱ la mulema le ná di bola wa epolo o bwane̱ mbad’a longe̱le̱ la ńolo po̱ muńe̱nge̱ ńena o me̱ne̱no̱ ka lambo la “wonja,” to̱so̱ lena moto eno̱ ná emea. Nde, yete̱na o so̱i ná bane̱ badubedi ba be̱n doi la mulema di bo̱bi ba si do̱lisane̱ mo̱, we ná o no̱ngo̱ bedomsedi o jese̱le̱ mo̱. Ońola nje e? Ońolana o si mapula “bolane̱ bonaso̱ngo̱ bobe”​—to̱so̱  mo̱me̱ne̱ “bola bobe te̱nge̱ne̱ Kristo,” ka nje te̱ Paulo a kwalino̱​—o me̱nde̱ bola ná e be̱ bonaso̱ngo̱ ndutu o tika be̱ Loba jemea. Ne̱nge̱ din jome̱le̱ o mulema: “Lo si be̱ . . . eso̱njisan.” (1 Korinto 8:12; 10:32) Kriste̱n a mbale̱ we̱nge̱ i mabupe̱ di jome̱le̱ la Paulo la bwam, di mongwane̱ pe̱ babo̱ o be̱ jangwa ná ba bange longe̱le̱ la ńolo lena le ka biana le la “wonja” nde ke̱ di si “malongisane̱.”​—Roma 14:1; 15:1.

22. Ońola nje Kriste̱n i memeano̱ diwengisan la je̱ne̱ la mambo e?

²² Nde mbadi nipe̱pe̱ ńe ńa pulise̱ bwam ba bane̱. Kriste̱n ni be̱n doi la mulema di bo̱bi e si me̱nde̱ ńakisane̱ be̱se̱ oteten a mwemba ná be̱ne̱ longe̱le̱ la ńolo kaponda bo̱bo̱ la doi lao la mulema. A boli te̱ nika ke̱ e nde ka muduane̱ mutoa o ngea ninde̱ne̱ nu mapule̱ ná baduane̱ mitoa be̱se̱ ba due o mulemlem ma bodu ka mo̱. Ninka mpuli e titi muyao. Ndol’a Kriste̱n e mabaise̱ ná, nu nu be̱n doi la mulema di bo̱bi a bole bonasango ao ba me̱ne̱ mambo diwengisan edube, etum te̱ mpo̱so̱ko mabu mu si mate̱nge̱ne̱no̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. A boli te̱ nika ke̱ e nde jese̱le̱ ná ‘muyao mao mu biane̱ na bato be̱se̱.’​—Filipi 4:5; Mulangwedi 7:16.

23. Ne̱ni be̱ mbaki ná we o po̱so̱ longe̱le̱ la ńolo la bwam e?

²³ Pe̱m n’esungu, ne̱ni be̱ mbaki ná mpo̱so̱ko mo̱ngo̱ mwe bwam e? Banga pat’a longe̱le̱ la ńolo te̱ di malee̱le̱ mambo ma mbindo, ma titi ko̱nji mena Eyal’a Loba e bangino̱ na bwē. Bupe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l weno̱ ná o we̱le̱ o ebolo jombwea pat’a longe̱le̱ la ńolo lena Bibe̱l e si to̱pedino̱ tobotobo. Banga longe̱le̱ la ńolo di me̱nse̱ doi lo̱ngo̱ la mulema sese, o le̱le̱me̱ pe̱ o jese̱le̱ di lena bane̱ ba si do̱lisanno̱, tobotobo so̱ bonaso̱ngo̱. Bedomsedi bo̱ngo̱ be bam ba bola nika be waneye Loba esese na bola pe̱ ná, wa na mbia mo̱ngo̱ lo je o ndol’ao.