Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

TZOLOM 8

Li Yos Naxrahebʼ li Saqebʼ Ru Xyuʼam

Li Yos Naxrahebʼ li Saqebʼ Ru Xyuʼam

«Laaʼat saq ru laayuʼam rikʼin li saq ru xyuʼam.» (SALMO 18:27.)

1-3. a) Kʼaʼut naq ebʼ li naʼbʼej nekeʼxsaabʼesi li xkokʼal? b) Kʼaʼut naraj li Jehobʼa naq saqaq qu, ut kʼaʼut naq junelik saqaqo?

LI NAʼBʼEJ naxsaabʼesi li xchʼina yum re naq saq ru tbʼeeq. Abʼan, kʼaʼut naxbʼaanu aʼin? Jun rehebʼ xyaalal: chʼolchʼo chiru li naʼbʼej naq li tzʼaj nakʼehok yajel. Ut li xkabʼ xyaalal: wi li chʼinaʼal tzʼaj ru, ebʼ li poyanam nekeʼxtzʼil rix li naʼbʼej yuwaʼbʼej.

2 Joʼkan ajwiʼ, li Qayuwaʼ li wank saʼ choxa naraj naq saqaqebʼ ru li nekeʼloqʼonink re. Li Santil Hu naxye naq li Yos saq ru «rikʼin li saq ru xyuʼam» (Salmo 18:27 [18:26, Wy]). * Kʼaʼut naraj li Jehobʼa naq saqaq qu? Li xbʼeen xyaalal: xbʼaan naq nokooxra ut naxnaw naq aʼin tooxtenqʼa. Li xkabʼ xyaalal: wi tzʼajebʼ ru li nekeʼloqʼonink re li Yos, ebʼ li poyanam teʼaatinaq chirix li Qayuwaʼ li wank saʼ choxa. Laaʼo inkʼaʼ naqaj naq teʼxhobʼ li Yos ut li xloqʼlaj kʼabʼaʼ, naqaj bʼan xkʼeebʼal xloqʼal. Joʼkan naq, aajel ru naq saqaq ru li qayiibʼankil ut li qanaʼlebʼ (Ezequiel 36:22; chaawil 1 Pedro 2:12).

3 Kʼaʼut tento naq junelik saqaq qu? Xbʼaan naq li Yos naxrahebʼ li saqebʼ ru. Jun chik xyaalal, xbʼaan naq naqara li Jehobʼa naqaj xnimankil ru rikʼin li qayuʼam. Ut li jun chik xyaalal, xbʼaan naq naqaj wank junelik saʼ xrahom li Yos. Joʼkan naq qilaq wiibʼ oxibʼ li naʼlebʼ chirix li saabʼesink ibʼ: kʼaʼut aajel ru xbʼaanunkil, kʼaru naraj xyeebʼal ut chanru nakʼutbʼesimank. Chixjunil aʼin tooxtenqʼa chi rilbʼal ma wank junaq rehebʼ li naʼlebʼ inkʼaʼ yooko xyuʼaminkil re naq tqabʼaanu.

KʼAʼUT AAJEL RU NAQ TQASAABʼESI QIBʼ?

4, 5. a) Kʼaru tzʼaqal nataqlank qe re naq junelik saqaq qu? b) Chanru naxkʼutbʼesi li xyoobʼtesihom li Jehobʼa naq naraj naq chixjunil saqaq ru?

4 Li Jehobʼa naroksi jalan jalanq li naʼlebʼ re xkʼutbʼal chiqu kʼaru tento tqabʼaanu. Li Jehobʼa naxkʼam qabʼe, joʼkan naq li Santil Hu naxye: «Chekʼam eere rikʼin li Yos» (Efesios 5:1). Aʼin li xbʼeen xyaalal naq junelik saqaq qu. Li Yos li naqaloqʼoni ru sant ut maakʼaʼ xtzʼajnil (chaawil Levitico 11:44, 45).

5 Rikʼin xtzʼilbʼal li xyoobʼtesihom li Jehobʼa naʼilmank li xsantilal, li xnaʼlebʼ ut li xbʼaanuhom (Romanos 1:20). Aatinaqo chanru yiibʼanbʼil li Ruuchichʼochʼ: li Jehobʼa kixbʼaanu naq saqaq ru li Ruuchichʼochʼ. Joʼkan naq, kixbʼaanu naq li haʼ ut li iqʼ tixsaabʼesi ribʼ xjunes. Aʼin naxkʼut naq li Yos nawulak chiru naq chixjunil saabʼesinbʼilaq (Jeremias 10:12). Us raj naq joʼkan ajwiʼ tqabʼaanu laaʼo!

6, 7. Chanru kixkʼutbʼesi li xchaqʼrabʼ laj Moises naq tento saqaqebʼ ru li teʼloqʼoninq re li Yos?

6 Li Jehobʼa li Nimajwal Yos naraj naq li nekeʼloqʼonink re junelik saqaqebʼ ru, ut aʼan jun chik xyaalal naq tento tqasaabʼesi qibʼ. Li chaqʼrabʼ li kixkʼe li Yos rehebʼ laj Israel naxkʼut naq li saabʼesink ut li loqʼonink juntaqʼeetebʼ xwankil chiru li Yos. Kʼaru kixye li chaqʼrabʼ rehebʼ xyuwaʼil aj tij? Kixye rehebʼ naq xbʼeenwa teʼatinq wiibʼ sut, tojaʼ naq teʼoq chi mayejak chiru li Yos (Levitico 16:4, 23, 24). Ut, kʼaru kixye rehebʼ laj tij? Kixye rehebʼ naq xbʼeenwa teʼxchʼaj li roq ut ebʼ li ruqʼ, tojaʼ naq teʼoq chi mayejak (Exodo 30:17-21; 2 Cronicas 4:6). Saʼ xyanq li xchaqʼrabʼ li Jehobʼa kiwank 70 xyaalal bʼarwiʼ naxchʼolobʼ naq wankebʼ laj Israel keʼxtzʼajni li xtibʼel ut li xpaabʼal. Saʼ xkʼabʼaʼ li tzʼaj aʼin inkʼaʼ chik keʼkanabʼaak xloqʼoninkil ru li Yos, ut wankebʼ keʼkamsiik (Levitico 15:31). Ut li chaqʼrabʼ kixye rehebʼ li muxbʼilebʼ ru naq teʼaatinq ut teʼxpuchʼ li raqʼ; ut wi junaq rehebʼ inkʼaʼ tixbʼaanu, «taaʼisiiq [xyuʼam] saʼ xyanq li komonil» (Numeros 19:17-20).

7 Usta moko wanko ta rubʼel xchaqʼrabʼ laj Moises, nakʼanjelak chiqu re xnawbʼal kʼaru naxkʼoxla li Yos chirix li saabʼesink. Ut naxkʼut ajwiʼ chiqu naq aajel ru naq tqasaabʼesi qibʼ re naq tooruuq xloqʼoninkil ru li Yos. Li Jehobʼa maajunwa najala xnaʼlebʼ (Malaquias 3:6). Joʼ kixbʼaanu chaq najter li Jehobʼa naraj ajwiʼ naq saʼebʼ li qakutan maakʼaʼaq xtzʼajnil li qapaabʼal (Santiago 1:27). Joʼkan naq us naq tqatzʼil rix kʼaru xyaalal aʼin choʼq qe.

KʼARU NARAJ XYEEBʼAL NAQ SAQAQ QU CHIRU LI YOS?

8. Bʼar tzʼaqal naraj li Jehobʼa naq tqakʼutbʼesi naq saq qu?

8 Li Santil Hu moko kaʼaj tawiʼ naxye qe naq tqasaabʼesi qibʼ. Naxye bʼan, re naq saqaq qu chiru li Yos tento naq saqaq qu saʼ chixjunil li qayuʼam. Joʼkan naq, li Jehobʼa naraj naq saqaq ru li qapaabʼal, li qabʼaanuhom, li qakʼaʼuxl ut naq tqasaabʼesi qibʼ. Qilaq chanru nakʼutbʼesimank li junjunq chi naʼlebʼ aʼin.

9, 10. Kʼaru tzʼaqal xyaalal naq saqaq ru li qapaabʼal, ut chirix kʼaru li naʼlebʼ inkʼaʼ nokootzʼaqonk?

9 Saqaq ru li qapaabʼal. Li saqebʼ ru xpaabʼal inkʼaʼ nekeʼxjunaji li tzʼaqal paabʼal rikʼin li bʼalaqʼil paabʼal. Qajultikaq kʼaru li chaqʼrabʼ kikʼeemank rehebʼ laj Israel li keʼkʼameʼk choʼq moos saʼ li tenamit Babilonia. Naq keʼsutqʼiik saʼ li tenamit Jerusalen, keʼyeheʼk re: «Kanabʼomaq Babilonia! Meechʼeʼ li kʼaʼaq re ru tzʼajn ru. [...] Chʼajobʼresiiq eeribʼ» (Isaias 52:11). Keʼyeheʼk re aʼin xbʼaan naq teʼoq wiʼ chik xloqʼoninkil li Jehobʼa ut tento naq saqaq ru chixjunil li kʼanjel li teʼxbʼaanu chiru. Joʼkan naq saqaq ru li teʼxkʼut, li teʼxbʼaanu ut inkʼaʼ teʼxkʼam chaq chirixebʼ li xnaʼlebʼebʼ laj Babilonia.

10 Ebʼ li tzʼaqal aj paabʼanel tento naq ajʼajaq ruhebʼ re naq inkʼaʼ teʼxtzʼajni ribʼ rikʼin li bʼalaqʼil paabʼal (chaawil 1 Corintios 10:21). Yalaq bʼar wank xkʼutumebʼ li bʼalaqʼil paabʼal ut wi inkʼaʼ naqakʼe reetal naru tootʼaneʼq chisaʼ. Saʼ naabʼal chi tenamit nekeʼxpaabʼ naq wank nakanaak chi yoʼyo naq nakamk junaq li poyanam. Ut chi joʼkan nekeʼxtzʼajni ru ebʼ li jalan jalanq chi naʼlebʼ, bʼaanuhom malaj chi ninqʼe (Eclesiastes 9:5, 6, 10). Ut laaʼo joʼ aj paabʼanel inkʼaʼ naqaj xyuʼaminkil junaq li naʼlebʼ li nachalk saʼ li bʼalaqʼil paabʼal. * Joʼkan naq maajunwa tqakanabʼ naq ebʼ li qas qiitzʼin tooʼeʼxmin chi xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ, xbʼaan naq naru tooxkʼam chi xkubʼsinkil xwankil li Santil Hu ut li qapaabʼal (Hechos 5:29).

11. Kʼaru tzʼaqal naraj xyeebʼal saqaq ru li qanaʼlebʼ ut li qabʼaanuhom, ut kʼaʼut jwal aajel ru?

11 Saqaq ru li qanaʼlebʼ ut li qabʼaanuhom. Li saqebʼ ru xbʼaanuhom maajunwa nekeʼtʼaneʼk saʼ li tzʼaj aj naʼlebʼ: li muxuk ibʼ. Wi us li qanaʼlebʼ, junelik toowanq saʼ xrahom li Yos (chaawil Efesios 5:5). Saʼ li jun chik tzolom tqil naq aajel ru naq ebʼ laj paabʼanel inkʼaʼ teʼtʼaneʼq saʼ «li koʼbʼeetak ut li yumbʼeetak». Ut li nekeʼtʼaneʼk saʼ li tzʼaj aj bʼaanuhom ut inkʼaʼ nekeʼxjal xnaʼlebʼ, li Santil Hu naxye naq «inkʼaʼ teʼreechani li xnimajwal awabʼejihom li Yos» (1 Corintios 6:9, 10, 18). «Tzʼiʼbʼeetal» naʼlebʼ aʼin chiru li Jehobʼa. Ut li inkʼaʼ nekeʼxtzʼeqtaana li xbʼaanuhom, teʼxtoj xmaak saʼ li «xkabʼ kamk» (Apocalipsis 21:8).

12, 13. Chanru naqanaw naq li qakʼaʼuxl wank xwankil saʼ qabʼeen, ut kʼaru ttenqʼanq qe re naq junelik saqaq ru li qakʼaʼuxl?

12 Saqaq ru li qakʼaʼuxl. Li qakʼaʼuxl nataqlank qe chi xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ. Joʼkan naq, wi naqakanabʼ naq li tzʼaj aj naʼlebʼ txeʼinq saʼ li qakʼaʼuxl ut saʼ li qaanm twulaq xkutankil naq tootʼaneʼq saʼ junaq li tzʼaj aj naʼlebʼ (Mateo 5:28; 15:18-20). Abʼan, wi saq ru ut chaabʼil wank saʼ li qakʼaʼuxl, junelik tqabʼaanu li nawulak chiru li Yos (chaawil Filipenses 4:8). Abʼanan, kʼaru ttenqʼanq qe re naq junelik saqaq ru li qakʼaʼuxl? Li xbʼeen, xtzʼeqtaanankil chixjunil li ajsibʼaal u li naxkʼam chaq li tzʼaj aj naʼlebʼ. * Ut li xkabʼ, xtzolbʼal wulaj wulaj li chaabʼil naʼlebʼ li wank saʼ li Santil Hu (Salmo 19:9, 10 [19:8, 9, Wy]).

13 Joʼ xqatzol, re naq junelik toowanq saʼ xrahom li Yos tento naq saqaq ru li qapaabʼal, li qabʼaanuhom ut li qakʼaʼuxl. Toj tqataw xkomon li oxibʼ chi naʼlebʼ aʼin saʼ li tasal hu aʼin. Anaqwan aatinaqo chirix li saabʼesink ibʼ.

QAKʼUTBʼESIHAQ NAQ NAQASAABʼESI QIBʼ

14. Chanru tqachʼolobʼ naq moko kaʼaj tawiʼ laaʼo yaal qe ma tqasaabʼesi qibʼ malaj inkʼaʼ?

14 Aajel ru naq saqaq qu ut saqaq ajwiʼ ru li qasutam. Wankebʼ nekeʼxkʼoxla naq laaʼo yaal qe ma tqasaabʼesi qibʼ malaj inkʼaʼ, ut maaʼani naru naxchʼik ribʼ. Abʼan li tzʼaqal aj paabʼanel maajunwa tkʼoxlaq chi joʼkan. Joʼ ak xqatzol, wi naqasaabʼesi qibʼ ut saq ru nokoobʼeek, moko kaʼaj tawiʼ us choʼq qe, us bʼan ajwiʼ teʼaatinaq chirix li Jehobʼa. Qajultikaq wiʼ chik li eetalil li xooʼaatinak saʼ xtiklajik: wi li chʼinaʼal junelik raj tzʼaj tbʼeeq, tkʼoxlamanq naq joʼkanebʼ ajwiʼ li xnaʼ xyuwaʼ. Ut wi laaʼo inkʼaʼ raj us qanaʼlebʼ ut wi tzʼaj raj ajwiʼ toobʼeeq, inkʼaʼ us teʼaatinaq chirix li Qayuwaʼ li wank saʼ choxa ut chirix li esil li naqapuktesi. Joʼkan naq aajel ru naq tqakʼoxla li naxye li Santil Hu: «Maajun wa naqaluktesi xchʼool anihaq, re naq inkʼaʼ teʼxwechʼ rix li qakʼanjel. Chixjunil li naqabʼaanu, naxkʼut naq laaʼo aj kʼanjelo chiru li Yos» (2 Corintios 6:3, 4). Anaqwan qilaq chanru tooruuq xkʼutbʼesinkil li saabʼesink.

15, 16. Kʼaru tento tqabʼaanu re naq junelik saqaq qu, ut chanruhaq li qaqʼ?

15 Li atink ut li saabʼesink. Maakʼaʼ naxye bʼar nokoochalk ut chanruho, tento naq junelik tooʼatinq. Us xjultikankil naq yalaq bʼar wank haʼ ut xabʼon. Joʼkan naq aajel ru naq tqasaabʼesi qibʼ ut tqasaabʼesihebʼ ajwiʼ li qakokʼal. Abʼan, ma kaʼajwiʼ aʼin tento tqabʼaanu? Inkʼaʼ, tento tqachʼaj ajwiʼ li quqʼ naq ok qe chi waʼak, naq tooʼelq saʼ li tzʼeqlebʼaal malaj naq xqajal junaq kʼuulaʼal. Ut wi joʼkan tqabʼaanu, moko naabʼalaq ta li yajel li naxkʼam chaq li tzʼaj: joʼ li numeʼsaʼ ut tooruuq ajwiʼ chi koleʼk chiru yalaq kʼaru chi yajel. Ut wi saʼ li qateep maakʼaʼ li tzʼeqlebʼaal, tento tqabʼek xjulel li kʼot joʼ kibʼaanumank chaq saʼ li tenamit Israel (Deuteronomio 23:12, 13).

16 Joʼkan ajwiʼ, tento naq junelik tqapuchʼ li qaqʼ. Moko toj aajel ta ru naq tertooq ut akʼaq li qatʼikr. Naʼajmank bʼan naq tqatiqibʼ qibʼ chiʼus joʼ chanru nekeʼxtiqibʼ ribʼ li nekeʼloqʼonink re li Yos (chaawil 1 Timoteo 2:9, 10). Ut naqabʼaanu aʼin xbʼaan naq naqaj naq li qatiqibʼankil ut li qasaabʼesinkil tixkʼe «xloqʼal li xkʼutum li Yos laj Kolol qe» (Tito 2:10).

17. Kʼaʼut tento tqasaabʼesi li qochoch ut li qajunkabʼlal?

17 Li ochoch ut li junkabʼlal. Maakʼaʼ naxye chanruho, ma wank malaj maakʼaʼ qabʼihomal, ma chʼinaʼus li qochoch malaj inkʼaʼ, tento naq junelik tqasaabʼesi li qochoch ut li qajunkabʼlal. Ut joʼkan ajwiʼ tqabʼaanu wi wank qabʼelebʼaal chʼiichʼ. Tqasaabʼesi chisaʼ joʼ chirix naq tqakʼam saʼ chʼutam malaj naq tqakʼam chi xpuktesinkil Raatin li Yos. Ut wi joʼkan tqabʼaanu rikʼin chixjunil li qajunkabʼlal, maaʼani t-aatinaq chiqix. Qajultikaq ajwiʼ naq laaʼo naqakʼut chiruhebʼ li poyanam naq li Jehobʼa nawulak chiru li saabʼesink, joʼkan naq twulaq xqʼehil naq tixsachebʼ li «nekeʼsachok re li ruuchichʼochʼ» ut troksi li Xʼawabʼejilal re naq tixchʼinaʼusa chixjunil li Ruuchichʼochʼ (Apocalipsis 11:18; Salmo 72:16). Wi naqatzol anaqwan xsaabʼesinkil li qajunkabʼlal, moko chʼaʼajkaq ta chik chiqu xbʼaanunkil saʼ li akʼ ruuchichʼochʼ.

Tento tqasaabʼesi qibʼ ut tqasaabʼesi ajwiʼ li qajunkabʼlal

18. Chanru naqakʼutbʼesi naq oxloqʼ chiqu li Chʼutlebʼaal Kabʼl?

18 Li Chʼutlebʼaal Kabʼl. Oxloqʼ chiqu li Rochoch li Yos xbʼaan naq aran naqaloqʼoni ru, ut naqasaabʼesi chiʼus re naq sa teʼreekʼa ribʼ li nekeʼwulak saʼ li Chʼutlebʼaal Kabʼl. Ut re naq junelik chʼinaʼusaq li Rochoch li Yos, tento naq tqasaabʼesi chiʼus ut tqabʼaanu chi anchal qachʼool. Joʼkan naq oxloqʼ tzʼaqal chiqu xsaabʼesinkil, «xyiibʼankil ut xchaabʼilobʼresinkil» li Rochoch li Yos (2 Cronicas 34:10). Ut joʼkan ajwiʼ naqil ebʼ li naʼaj bʼarwiʼ nekeʼuxmank li nimla chʼutam.

QATZʼEQTAANAQ CHIXJUNIL LI NATZʼAJNINK RE LI QATIBʼEL

19. Kʼaru tento tqatzʼeqtaana re naq inkʼaʼ tqatzʼajni li qatibʼel, ut kʼaru naxye li Santil Hu chirix aʼin?

19 Kʼaru chik naraj xyeebʼal li saabʼesink ibʼ? Tento tqatzʼeqtaana chixjunil li natzʼajnink re li qatibʼel. Joʼkan naq inkʼaʼ nokoomayibʼk, inkʼaʼ nokoonumʼukʼak chi moko naqoksi ta junaq li bʼan wi inkʼaʼ yeebʼil qe xbʼaan laj bʼanonel xbʼaan naq inkʼaʼ chik tooruuq xkanabʼankil li yiibʼru aj naʼlebʼ aʼin. Yaal naq li Santil Hu moko naxye ta xkʼabʼaʼ chixjunil li yiibʼru aj naʼlebʼ li wank saʼ li ruuchichʼochʼ, abʼan wank naabʼal li naʼlebʼ nakʼutbʼesink re kʼaʼut li Jehobʼa naril aʼin joʼ tzʼiʼbʼeetal naʼlebʼ. Joʼkan naq, wi naqaj xyuʼaminkil li xnaʼlebʼ li Yos ut xkʼulbʼal li rosobʼtesihom, qilaq oobʼ li naʼlebʼ li ttenqʼanq qe chi xbʼaanunkil aʼin.

20, 21 Kʼaru naraj li Jehobʼa naq tqatzʼeqtaana, ut kʼaru xyaalal naxkʼe qe re naq tqabʼaanu?

20 «Ex was wiitzʼin raarookex inbʼaan, qe laaʼo yeechiʼinbʼil chaq chixjunil aʼan. Joʼkan naq qachʼajobʼresiiq qibʼ, qisihaq chixjunil li tzʼajnil wank chiqix ut li xtzʼajnil li musiqʼej, qoxloqʼiiq li Yos ut qatzʼaqobʼresiiq ru li qasantilal.» (2 Corintios 7:1.) Joʼ xqakʼe reetal, li Jehobʼa naraj naq tqatzʼeqtaana chixjunil li wank «chiqix» (malaj chixjunil li natzʼajnink re li qatibʼel). Ut naraj ajwiʼ naq tqatzʼeqtaana chixjunil li natzʼajnink re li «musiqʼej» (malaj chixjunil li natzʼajnink re li qakʼaʼuxl). Joʼkan naq, qatzʼeqtaanaq chixjunil li yiibʼru aj naʼlebʼ li chʼaʼaj xkanabʼankil xbʼaan naq nakʼehok yajel ut naxpoʼ li kʼaʼuxej.

21 Saʼ li raqal ajwiʼ aʼin, li Santil Hu naxchʼolobʼ chiqu kʼaʼut tento tqisi chiqix «chixjunil li [qa]tzʼajnil». Joʼkan naq saʼ 2 Corintios 7:1 naxye: «Qe laaʼo yeechiʼinbʼil chaq chixjunil». Abʼan, kʼaru yeechiʼinbʼil chaq qe? Saʼ 2 Corintios 6:17 ut 18 li Jehobʼa kixsume li patzʼom aʼin naq kixye: «Laaʼin texinkʼul: laaʼinaq leeyuwaʼ ut laaʼexaq li walal inkʼajol». Peʼyaal naq kʼajoʼ xchʼinaʼusal li kixye chaq li Jehobʼa? Naxye naq tooril joʼ naxbʼaanu jun li yuwaʼbʼej rikʼinebʼ li xkokʼal! Abʼan tixbʼaanu aʼin, wi naqisi «chixjunil li tzʼajnil [li] wank chiqix ut li xtzʼajnil li musiqʼej». Abʼanan, tqakʼutbʼesi naq maakʼaʼ qanaʼlebʼ wi tqakanabʼ wank choʼq ramiiw li Jehobʼa saʼ xkʼabʼaʼ li tzʼiʼbʼeetalil naʼlebʼ.

22-25. Kʼaru raqal li Santil Hu tooxtenqʼa re naq inkʼaʼ tootʼaneʼq saʼ li tzʼaj aj naʼlebʼ?

22 «Taara li Qaawaʼ [Jehobʼa] laaYos chi anchal laachʼool, chi anchal laawaanm ut chi anchal laakʼaʼuxl.» (Mateo 22:37.) Li Jesus kixye naq aʼin xnimal ru li chaqʼrabʼ chiruhebʼ chixjunil (Mateo 22:38). Joʼkan naq, xkʼulubʼ li Jehobʼa naq tqara rikʼin li qayuʼam, rikʼin li qakʼaʼuxl ut rikʼin li naqeekʼa. Ut re naq tooruuq xbʼaanunkil aʼin, tento tqatzʼeqtaana chixjunil li t-isinq re li qayuʼam malaj li inkʼaʼ tooxkʼe chi kʼoxlak chiʼus.

23 «[Li Jehobʼa] nakʼehok re li qayuʼam [...], li qamusiqʼ ut chixjunil li kʼaʼaq re ru.» (Hechos 17:24, 25.) Li qayuʼam aʼan li maatan kixkʼe chaq qe li Yos. Naqakʼutbʼesi naq oxloqʼ chiqu li yuʼam naq naqatzʼeqtaana li tzʼaj aj naʼlebʼ ut wi inkʼaʼ raj tqabʼaanu tqakʼutbʼesi naq moko oxloqʼ ta chiqu li qayuʼam (Salmo 36:10 [36:9, Wy]).

24 «Taara laawas aawiitzʼin joʼ naq nakara aawibʼ laaʼat.» (Mateo 22:39.) Li inkʼaʼ naxtzʼeqtaana li tzʼaj aj naʼlebʼ, naxkʼe ribʼ saʼ chʼaʼajkilal ut naxkʼe ajwiʼ saʼ chʼaʼajkilal li wankebʼ rikʼin. Joʼkan nakʼulmank rikʼin li namayibʼk: naq junaq li poyanam namayibʼk, naxtzʼajnihebʼ li wankebʼ chixkʼatq xbʼaan naq li xsibʼul li xmay naʼok saʼ xtibʼelebʼ li qas qiitzʼin. Ut li naxbʼaanu aʼin yook xqʼetbʼal ribʼ chiru li naxye li Santil Hu chirix xraabʼal li ras riitzʼin ut chi xraabʼal li Yos (1 Juan 4:20, 21).

25 «Cheʼpaabʼanq chiruhebʼ laj taqlanel ut li wankebʼ [...] xwankil.» (Tito 3:1.) Saʼ naabʼal chi tenamit wank xtzʼalamil li nekeʼkʼayink ut li nekeʼoksink re li bʼan li nakanobʼresink u. Ebʼ li tzʼaqal aj paabʼanel moko nekeʼxbʼaanu ta li yiibʼru aj naʼlebʼ aʼin (Romanos 13:1).

26. a) Kʼaru tento tqabʼaanu re naq junelik toowanq saʼ xrahom li Yos? b) Kʼaʼut nayeemank naq jwal us naq saqaq ru li qayuʼam chiru li Yos?

26 Wi naqaj wank junelik saʼ xrahom li Yos, tento naq saqaq ru chixjunil li qayuʼam. Yaal tana naq chʼaʼaj xkanabʼankil junaq li tzʼaj aj naʼlebʼ ut naq inkʼaʼ raj chik tootʼaneʼq chisaʼ; abʼan tooruuq xbʼaanunkil. * Jwal us naq saqaq ru li qayuʼam! Li Jehobʼa naxye qe naq us toowanq wi saq ru li qayuʼam (chaawil Isaias 48:17). Joʼkan ajwiʼ, nasahoʼk saʼ qachʼool chi rilbʼal naq rikʼin xchaabʼilal ru qanaʼlebʼ; us teʼaatinaq chirix li Yos li nokooxra ut li naqara chi anchal qachʼool.

^ párr. 2 Li aatin «saq ru», li kiʼoksimank saʼ xtiklajik wank sut kiʼoksimank choʼq saabʼesink, abʼan rajlal kiʼoksimank choʼq xsaqal ru li qanaʼlebʼ malaj li qapaabʼal.

^ párr. 12 Saʼ li Tzolom 6 re li tasal hu aʼin naxchʼolobʼ, chanru tqajsi qu joʼ nawulak chiru li Yos?

^ párr. 26 Chaawil ajwiʼ ebʼ li kaaxukuut bʼarwiʼ nekeʼxye « Ma Ninkʼe Inchʼool chi Xbʼaanunkil li Us?», ut « Chiru li Yos Naru Chixjunil».

^ párr. 67 Yal joʼkan kiyeemank re.