1-3. a) ¿Por hanja yä nänä nzäntho o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä hiti ꞌne dä membäbi yä bätsi? b) ¿Por hanja rä Zi Dada Jeoba ne dä hyandi ge gatꞌho yä ꞌme̱go di ꞌmu̱i xä ntꞌaxi? c) ¿Te mä raso di pe̱ꞌtsihu̱ pa gä yꞌohu̱ ꞌne gä ꞌmu̱hu̱ xä ntꞌaxi?

NꞌA RÄ nänä mꞌe̱tꞌo hiti ꞌne di pombäbi yä dutu rä bätsi änte de dä hyopi dä bo̱ni. ¿Por hanja? Pa dä te xä ñho ꞌne hindä ñheni. Pe ꞌnehe, näꞌä nänä pädi ge mu̱ hindä hiti o hindä membäbi yä dutu rä bätsi, yä jäꞌi ma dä hñuyämu̱i ge njabu̱ꞌä ꞌnehe.

² Rä Zi Dada Jeoba ne dä hyandi ge gatꞌho yä ꞌme̱go di ꞌmu̱i xä ntꞌaxi. Rä Mäkä Tꞌofo enä: «Ko näꞌä toꞌo ꞌmu̱i  xä ntꞌaxi, nuꞌi ma gi ꞌñuti ge nuꞌu̱ ri ꞌñuu xä ntꞌaxi» (Salmo 18:26). * ¿Por hanja adi rä Zi Dada Jeoba gä ꞌmu̱hu̱ xä ntꞌaxi? Nꞌaa, ngeꞌä xa di mäkägihu̱ ꞌne ngeꞌä pädi ge pa mä ñhose̱hu̱. Yoho, mu̱ gä yꞌohu̱ ꞌne gä ꞌmu̱hu̱ xä ntꞌaxi, ma gä eꞌspäbihu̱ rä nsu rä Zi Dada Jeoba. Hää, nuju̱ nunka di nehu̱ ge yä jäꞌi dä ñämäñꞌu̱ de geꞌä (Ezequiel 36:22; hñeti 1 Pedro 2:12, TNM).

³ ¿Te mä raso di pe̱ꞌtsihu̱ pa gä yꞌohu̱ ꞌne gä ꞌmu̱hu̱ xä ntꞌaxi? Nꞌaa, ngeꞌä di pädihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba di mädi nuꞌu̱ yä jäꞌi di ho dä mꞌu̱i xä ntꞌaxi. Yoho, ngeꞌä di mädihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne di ne gä eꞌspäbihu̱ rä nsu ko näꞌä mä mꞌu̱ihu̱. Hñuu, ngeꞌä hindi nehu̱ gä ꞌme̱dihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱. Hänge ma gä thädihu̱ nuya yä ntꞌani: ¿por hanja xa mähyoni gä yꞌohu̱ ꞌne gä ꞌmu̱hu̱ xä ntꞌaxi? ¿Te di signifika gä ꞌmu̱hu̱ xä ntꞌaxi ante yä da Jeoba? ¿Por hanja di debe gä pe̱ꞌtsihu̱ mä mꞌu̱ihu̱ ꞌne mä ndoyꞌohu̱ xä ntꞌaxi? Nuya yä ntꞌani ma dä maxkägihu̱ pa gä dahu̱ ngue̱nda habu̱ di ja mꞌe̱di gä mpe̱fihu̱.

4, 5. a) ¿Te mä däta raso di pe̱ꞌtsihu̱ pa gä ꞌuegehu̱ de gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe hingi tꞌaxi? b) ¿Hanja udi Jeoba ge di ho rä ntꞌaxi?

⁴ Rä Zi Dada Jeoba utkägihu̱ po mäde de rä ejemplo. Hänge rä Mäkä Tꞌofo xikägihu̱ ge gä «te̱mbähu̱ rä mꞌu̱i Äjuä» (Efesios 5:1). Hää, nuju̱ di pe̱päbihu̱ nꞌa rä Zi Dada näꞌä xä ntꞌaxi ꞌne xä nsunda rä mꞌu̱i (hñeti 1 Pedro 1:15, 16). Hänge pa gekhu̱, gehnä rä däta raso di pe̱ꞌtsihu̱ pa gä ꞌuegehu̱ de gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe hingi tꞌaxi.

 ⁵ Rä mꞌu̱i rä Zi Dada Jeoba, di nheki ha nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä hyoki. Gatꞌho näꞌä xä hyoki udi ge näꞌä xä nsunda ꞌne xä ntꞌaxi (Romanos 1:20). Por ejemplo, bi hyoki nꞌa rä Xiꞌmhai näꞌä di xu̱kise̱ rä ndähi ꞌne rä dehe. ꞌNehe ja nuꞌu̱ yä microbio di mpe̱fi pa tsi nuꞌu̱ yä desperdisio po̱ni ha rä Xiꞌmhai, ꞌne njabu̱ hingi hopi dä kontaminä rä hai. Rꞌabu̱ yä científico di usa nuya yä microbio pa di xu̱ki rä ndehe nuꞌmu̱ yä jäꞌi di fani yä petróleo. Ja ngu di handihu̱, Näꞌä toꞌo bi hyoki rä Xiꞌmhai di ho rä ntꞌaxi (Jeremías 10:12). Hänge mähyoni ge nuju̱ ꞌnehe gä tumämu̱ihu̱ po gä ꞌmu̱hu̱ xä ntꞌaxi.

6, 7. ¿Hanja bi ꞌñudi nuꞌu̱ yä Ley bi tꞌumbäbi Moisés ge Jeoba apäbi nuꞌu̱ yä ꞌme̱go dä ñꞌo ꞌne dä mꞌu̱i xä ntꞌaxi?

⁶ ¿Ndaꞌä mä nꞌa rä raso di pe̱ꞌtsihu̱ pa gä ꞌmu̱hu̱ xä ntꞌaxi? Ngeꞌä rä Zi Dada Jeoba, näꞌä rä Däta Tsꞌu̱tꞌhui de gatꞌho rä Xiꞌmhai, xä hñutsꞌi ngu nꞌa rä rekisito pa nuꞌu̱ yä ꞌme̱go. Por ejemplo, ha nuꞌu̱ yä Ley bi tꞌumbäbi rä hnini Israel, bi nheki ge yä israelita mi pe̱ꞌtsi te dä ñꞌo ꞌne dä mꞌu̱i xä ntꞌaxi ora mi xo̱kämbenibi Jeoba. Ha näꞌä Leyꞌä, mi mända ge nu xti zo̱ho̱ näꞌä rä pa mi tꞌembäbi Día de Expiación, yä däta majhä mi debe dä ñhi yo mꞌiki (Levítico 16:4, 23, 24). ꞌNehe, mi mändabi yä majhä dä xu̱ki yä yꞌe̱ ꞌne yä ua änte de dä ofresebi Jeoba yä sacrificio (Éxodo 30:17-21; 2 Crónicas 4:6). Ha nuya yä Ley, ꞌnehe mi hutsꞌi ngu 70 yä tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ himi debe dä me̱fi yä israelita pa njabu̱ xä mꞌu̱i xä ntꞌaxi ante yä da Jeoba. ¿Te mi thogi nꞌa rä israelita mu̱ himi jamäsu nuya yä mhända? Ya himi tꞌaxi pa xä xo̱kämbeni Jeoba, ꞌne rꞌabu̱ de gä kastigo mi tꞌumbäbi rä du (Levítico 15:31). Rä Ley ꞌnehe mi mää te mi debe dä me̱fi nꞌa rä jäꞌi näꞌä himi tꞌaxi. Entre nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe mi mhändabi dä me̱fi; mi debe dä ñhi ꞌne dä meni yä  dutu. Pe mu̱ himi pe̱fi njabu̱, nuꞌmu̱ mi tho (Números 19:17-20).

⁷ Mäske mäpaya rä Zi Dada Jeoba ya hingi adi gä kumplihu̱ ko nuꞌu̱ yä Ley bi tꞌumbäbi Moisés, pe nuya yä ley faxkägihu̱ gä ntiendehu̱ te di mbeni Jeoba. Hää, nuꞌu̱ yä leyꞌu̱ udi ge rä ntꞌaxi, mi nꞌa rä rekisito näꞌä mi debe dä kumpli nuꞌu̱ toꞌo mi xo̱kämbeni Jeoba. Asta mäpaya, rä Zi Dada Jeoba hinxä paati rä mꞌu̱i (Malaquías 3:6). Näꞌä di asepta ho̱nse̱ nꞌa rä «so̱kämbeni näꞌä xä ntꞌaxi ꞌne hinxä ntsꞌoni» (Santiago 1:27, TNM). Hänge po rängeꞌä, xa mähyoni gä pädihu̱ te to̱ꞌmi de gekhu̱.

8. ¿Te di signifika gä ꞌmu̱hu̱ xä ntꞌaxi ante yä da Jeoba?

⁸ Nuꞌmu̱ rä Mäkä Tꞌofo xikägihu̱ ge mähyoni gä yꞌohu̱ ꞌne gä ꞌmu̱hu̱ xä ntꞌaxi, hindi signifika ge ho̱nse̱ di tꞌaxi mä ndoyꞌohu̱ ꞌne mä dutuhu̱. Di signifika ge pe̱ꞌtsi te di tꞌaxi gatꞌho mä mꞌu̱ihu̱. Jeoba to̱ꞌmi gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä so̱kämbeni xä ntꞌaxi, nꞌa rä mꞌu̱i xä ntꞌaxi, nꞌa rä mfeni xä ntꞌaxi ꞌne nꞌa rä ndoyꞌo xä ntꞌaxi. Ma gä handihu̱ te di signifika kada nꞌa de gehya.

9, 10. a) ¿Te di signifika gä umbäbihu̱ Äjuä nꞌa rä so̱kämbeni xä ntꞌaxi? b) ¿Te hingi pe̱fi nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu?

⁹ Nꞌa rä so̱kämbeni xä ntꞌaxi. Gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä so̱kämbeni xä ntꞌaxi, di signifika ge näꞌä rä so̱kämbeni di umbäbihu̱ Jeoba, hindi debe gä thäntsꞌihu̱ ko nuꞌu̱ yä nzäi ꞌne yä ntꞌudi bi ehe de yä hyate relijion. Nuꞌmu̱ yä israelita bi bo̱ni de rä hnini Babilonia pa bi mengi ha Jerusalén, nuꞌu̱ bi tꞌumbäbi nunä mhända: «ꞌUegehu̱, ꞌuegehu̱, po̱ñhu̱ de gepu̱, ogi thatꞌihu̱ nixi nꞌa de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä ntsꞌo, ꞌmu̱hu̱ xä ntꞌaxi» (Isaías 52:11). Yä  israelita bi mengi ha yä hai pa xä xo̱kämbeni mänꞌaki rä Zi Dada Jeoba. Näꞌä so̱kämbeniꞌä, himi debe dä ñꞌoui nuꞌu̱ yä ntꞌudi ꞌne yä nzäi yä me Babilonia, nixi nuꞌu̱ märꞌa yä tꞌo̱tꞌe di ofende rä Zi Dada Jeoba.

¹⁰ Mäpaya, nuju̱ ꞌnehe pe̱ꞌtsi te gä nsuhu̱ de nuꞌu̱ yä ntꞌudi ꞌne yä nzäi bi ehe de yä hyate relijion (hñeti 1 Corintios 10:21, TNM). Nuꞌu̱ yä ntꞌudiꞌu̱ ꞌne yä nzäi xa xä ntu̱ngi, ꞌne mu̱ hingä nsuhu̱ dä za dä tsꞌoni näꞌä so̱kämbeni di umbäbihu̱ Jeoba. Por ejemplo, yä hyate relijion xä ꞌñudi ge rä alma hingi tu. Tanto nunä ntꞌuni ꞌne mäꞌraa xä ntu̱ngi po gatꞌho rä Xiꞌmhai. Njabu̱ di nheki ha nuꞌu̱ yä ngo o̱tꞌe yä jäꞌi ꞌne ha nuꞌu̱ yä nzäi pe̱ꞌtsi (Eclesiastés 9:5, 6, 10). Hänge nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu, hindi partisipa ha nuꞌu̱ yä nzäi nixi ha nuꞌu̱ yä ngo bi ehe de yä hyate relijion. * Po rängeꞌä, hindi debe gä hopäbihu̱ ge märꞌaa dä jakägihu̱ gä tsꞌonihu̱ näꞌä so̱kämbeni di umbäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba (Hechos 5:29).

11. ¿Te di signifika gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä mꞌu̱i xä ntꞌaxi ꞌne por hanja?

¹¹ Nꞌa rä mꞌu̱i xä ntꞌaxi. Pa gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä mꞌu̱i xä ntꞌaxi, mähyoni hingä o̱tꞌehu̱ nixi nꞌa de nuꞌu̱ yä pekado o̱tꞌe yä ꞌñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo (hñeti Efesios 5:5, TNM). Ja ngu ma gä handihu̱ ha Rä ntheke 9 de nunä mfistꞌofo, mähyoni gä «¡ꞌuegehu̱ de nuꞌu̱ yä pekado o̱tꞌe yä ꞌñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo!». Nuꞌu̱ toꞌo o̱tꞌe nuya yä pekado ꞌne hindi arrepenti «hingä ma dä hñäni de gä erensia rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä» (1 Corintios 6:9, 10, 18, TNM). Rä Zi Dada Jeoba xa di u̱tsa näꞌä pe̱fi nuꞌu̱ yä jäꞌiꞌu̱. Hänge mu̱ hindä arrepenti ꞌne dä zopu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌoki, Jeoba xa yꞌe̱kuäbi rä «yoho rä du» (Apocalipsis 21:8).

12, 13. ¿Por hanja mähyoni gä suhu̱ näꞌä di mbenihu̱ ꞌne hanja dä za gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä mfeni xä ntꞌaxi?

 ¹² Nꞌa rä mfeni xä ntꞌaxi. Näꞌä di mbenihu̱ geꞌä di pe̱fihu̱. Hänge mu̱ gä hopihu̱ dä yu̱tꞌi yä tsꞌo mfeni ha mä ñäxuhu̱ ꞌne ha mä korasohu̱, ma dä zixkägihu̱ gä o̱tꞌehu̱ yä pekado (Mateo 5:28; 15:18-20, TNM). Pe mu̱ gä ñuꞌtsihu̱ mä ñäxuhu̱ ko nuꞌu̱ yä mfeni xä ntꞌaxi, geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä mꞌu̱i xä ntꞌaxi ante yä da Äjuä (hñeti Filipenses 4:8). Pe, ¿hanja dä za gä pe̱ꞌtsihu̱ yä hogä mfeni? Nꞌaa, mähyoni gä ꞌuegehu̱ de gatꞌho nuꞌu̱ yä dibersio di ñꞌoui yä tsꞌo mfeni. * Yoho, mähyoni gä nxadihu̱ rä Mäkä Tꞌofo pa gä ñuꞌtsihu̱ mä ñäxuhu̱ ko yä hogä mfeni (Salmo 19:8, 9).

 ¹³ Ja ngu ya dä handihu̱, pa hingä he̱gihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱ Äjuä, mähyoni gä umbäbihu̱ nꞌa rä so̱kämbeni xä ntꞌaxi, gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä mꞌu̱i xä ntꞌaxi ꞌne nꞌa rä mfeni xä ntꞌaxi. Pe ha märꞌa yä ntheke de nunä mfistꞌofo ma gä pädihu̱ mä nꞌa tu̱i de gehya. Nubye̱ ma gä handihu̱ te ri bo̱ni gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä ndoyꞌo xä ntꞌaxi.

14. ¿Por hanja mähyoni gä ꞌmu̱hu̱ xä ntꞌaxi?

¹⁴ Rä Zi Dada Jeoba to̱ꞌmi ge di tꞌaxi mä ndoyꞌohu̱, mä dutuhu̱ ꞌne mä nguhu̱. Ndunthi yä jäꞌi di mbeni ge hinto di debe dä ñꞌe̱ntꞌi ha nuya yä asunto. Pe nꞌa rä kristianu hindi debe dä mbeni njabu̱. ¿Por hanja? Ja ngu ya dä handihu̱, pa mä ñhose̱hu̱ mu̱ gä ñhihu̱, gä peni mä dutuhu̱ ꞌne gä xu̱ki mä nguhu̱. Pe ja mä nꞌa rä däta raso: ngeꞌä di ne gä eꞌspäbihu̱ rä nsu rä Zi Dada Jeoba. ¿Gi beni näꞌä ejemplo dä mäñhu̱ ha rä mu̱di parrafo? Mu̱ nꞌa rä nänä hinxä hiti o hinxä membäbi yä dutu rä bätsi, ¿hänge yä jäꞌi ma dä ñämäñꞌu̱ de geꞌä? Njabu̱ ꞌnehe, mu̱ hingä ñhihu̱, hingä peni mä dutuhu̱ o hingä xu̱ki mä nguhu̱, ¡hingä ma dä za gä eꞌspäbihu̱ rä nsu rä Zi Dada Jeoba ꞌne näꞌä mensaje di predikahu̱! Rä Mäkä Tꞌofo enä: «Nuju̱ hinte mä tꞌo̱tꞌe di pe̱fihu̱ näꞌä dä za dä japi dä mfeꞌtse märꞌaa, pa njabu̱ hinte mä tsꞌoki dä thini ha mä mäkä ꞌme̱fihu̱; en lugar de geꞌä, nuju̱ di udihu̱ ha gatꞌho mä mꞌu̱ihu̱ ge yä ꞌme̱gogihu̱ Äjuä» (2 Corintios 6:3, 4, TNM). Pe, ¿te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa gä udihu̱ ge di ꞌmu̱ihu̱ xä ntꞌaxi?

15, 16. a) ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa nzäntho di tꞌaxi mä dutuhu̱ ꞌne pa hingä ñhenihu̱? b) ¿Te ngu nuꞌu̱ mä dutu di debe gä usahu̱?

¹⁵ Mä ndoyꞌohu̱ ꞌne mä dutuhu̱. Hindi mporta hanja dä tehu̱ o te ngu näꞌä rä luga habu̱ di ꞌmu̱ihu̱, kasi  gatꞌho di pe̱ꞌtsihu̱ rä dehe ꞌne rä xabo pa gä ñhihu̱ ꞌne gä hiti mä bätsihu̱ hyaxtho. Mähyoni gä xu̱ki mä yꞌe̱hu̱ ko rä xabo änte de te gä tsihu̱, änte de gä hokihu̱ yä ñhuni, mꞌe̱fa de gä mahu̱ rä ꞌmitꞌi o mꞌe̱fa de gä pombäbihu̱ nꞌa rä bätsi. Mu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱, ma gä ñäni mä tehu̱ ꞌne yä te märꞌaa ngeꞌä hingä ma gä hopäbihu̱ dä xu yä microbio ꞌne ma gä nsuhu̱ de yä ñheni ngu nuꞌu̱ yä rꞌihi o nhexti. Mu̱ ha näꞌä luga habu̱ di ꞌmu̱ihu̱ otho yä bañu, nuꞌmu̱ mähyoni gä agi mä fohohu̱ ja ngu mi pe̱fi yä israelita mäyaꞌmu̱ (Deuteronomio 23:12, 13).

¹⁶ ꞌNehe, pe̱ꞌtsi te gä peñhu̱ mä dutuhu̱ pa gä yꞌohu̱ xä ntꞌaxi ꞌne dä nheki xä ñho. Pa gä ñhehu̱ xä ñho, hindi ja mꞌe̱di gä taihu̱ nuꞌu̱ yä dutu xa xä mädi o nuꞌu̱ yä dutu ja po̱ni o yꞌo de moda. Pe hää mähyoni ge mä dutuhu̱ di tꞌaxi, di nheki xä ñho ꞌne di udi rä tꞌekꞌei (hñeti 1 Timoteo 2:9, 10). Hindi mporta habu̱ dä menguhu̱, nuju̱ nzäntho di nehu̱ ge mä ꞌmaihu̱ «dä ꞌñeꞌtsuä rä nsu rä noya Äjuä» (Tito 2:10).

17. ¿Por hanja mähyoni di tꞌaxi mä nguhu̱ ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä tꞌo̱tꞌe di pe̱ꞌtsihu̱?

¹⁷ Mä nguhu̱ ꞌne nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di pe̱ꞌtsihu̱. Mäske hindi pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä ngu xa mähotho o de gä lujo, mähyoni gä o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di po gä xu̱kihu̱ xä ñho mä nguhu̱, pa njabu̱ nzäntho dä nheki xä ntꞌaxi. ꞌNehe, mu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä karro ꞌne di usahu̱ pa gä maha ha yä mhuntsꞌi o pa di uñhu̱ ntꞌo̱de rä Noya Äjuä, mähyoni gä xu̱kihu̱ tanto de mboo ngu de thi. Mähyoni gä benihu̱ ge mu̱ nzäntho xä ntꞌaxi mä nguhu̱ tanto de mboo ngu de thi, yä jäꞌi ma dä ñä xä ñho de mä Zi Dadahu̱ Jeoba. Ngeꞌä nuju̱ di utihu̱ yä jäꞌi ge Jeoba, näꞌä nꞌa rä Zi Dada xä ntꞌaxi, ꞌne ge ma dä hñämpäbi ngue̱nda  ꞌne ma dä «huatä nuꞌu̱ to xä tsꞌokä rä xiꞌmhai» (Apocalipsis 11:18; Lucas 23:43, TNM). Hää, nuju̱ di nehu̱ ge tanto mä mꞌu̱ihu̱ ꞌne mä nguhu̱ dä ꞌñuti yä jäꞌi ge dende nubye̱, ya di tsitsꞌihu̱ nꞌa rä mꞌu̱i xä ntꞌaxi näꞌä ma dä nheki ha näꞌä rä rꞌayꞌo xiꞌmhai xä ꞌñepu̱.

18. ¿Hanja di udihu̱ rä tꞌekꞌei po nuꞌu̱ yä luga habu̱ di muntsꞌihu̱ pa gä xo̱kämbenihu̱ Jeoba?

¹⁸ Nuꞌu̱ yä luga habu̱ di muntsꞌihu̱ pa di xo̱kämbenihu̱ Äjuä. Näꞌä rä mhäte di pe̱ꞌtsihu̱ po rä Zi Dada Jeoba, jakägihu̱ gä udihu̱ rä tꞌekꞌei po nuꞌu̱ yä Ngu de gä Mhuntsꞌi. ¿Por hanja? Ngeꞌä ha nuya yä luga, ja gekua di xo̱kämbenihu̱ Jeoba, näꞌä rä Zi Dada xa mäjuäni. Nuꞌmu̱ tso̱ngägihu̱ yä jäꞌi ha rä Ngu de gä Mhuntsꞌi, di nehu̱ dä numäñho näꞌä lugaꞌä. Hänge mähyoni gä xu̱kihu̱ ꞌne njatꞌä gä umbäbihu̱ rä mantenimiento pa njabu̱ nzäntho dä nheki xä ntꞌaxi ꞌne mähotho. Nuju̱ di udihu̱ rä tꞌekꞌei po rä Ngu de gä Mhuntsꞌi, mu̱ kada nꞌa de gekhu̱ di o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di po gä suhu̱. Pa gekhu̱ nꞌa rä däta nsu gä uñhu̱ de mä tiempohu̱ pa gä xu̱kihu̱ rä Ngu de gä Mhuntsꞌi ꞌne gä hokihu̱ habu̱ xä tsꞌoki (2 Crónicas 34:10). ꞌNehe, geꞌä ri ꞌñehe gä pe̱fihu̱ ha nuꞌu̱ yä luga di usahu̱ pa gä pe̱ꞌtsihu̱ yä däta mhuntsꞌi.

19. Pa gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä ndoyꞌo xä ntꞌaxi, ¿te mähyoni gä pe̱fihu̱, ꞌne hanja faxkägihu̱ rä Mäkä Tꞌofo?

¹⁹ ¿Te mä nꞌa dä za gä pe̱fihu̱ pa gä pe̱ꞌtsihu̱ xä ntꞌaxi mä ndoyꞌohu̱? Mähyoni gä ꞌuegehu̱ de gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä ntsꞌo. Hindi debe gä tsihu̱ ndunthi yä ithe, nixi di debe gä tsihu̱ yä yꞌu̱i. ꞌNehe, mu̱ hinxä recetagihu̱ rä mediko, hindi debe gä tsihu̱ nuꞌu̱ yä ꞌñethi ma dä zixkägihu̱ gä mbisiohu̱ o dä jakägihu̱ gä sentihu̱ ge  di ꞌmu̱hu̱ xä ñho. Rä Mäkä Tꞌofo hingi uni nꞌa rä lista de gatꞌho nuꞌu̱ yä bisio ja mäpaya, pe hää di tinihu̱ rꞌa yä testo nuꞌu̱ faxkägihu̱ gä pädihu̱ por hanja rä Zi Dada Jeoba xa di u̱tsa nuꞌu̱ yä bisioꞌu̱. Nubye̱, näꞌä rä mhäte di pe̱ꞌtsihu̱ po Jeoba, geꞌä ma dä maxkägihu̱ gä ꞌuegehu̱ o gä he̱gihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe ꞌne gä huahnihu̱ nꞌa rä mꞌu̱i näꞌä di numäñho. Ma gä handihu̱ rꞌa de nuꞌu̱ yä testo.

20, 21. ¿Te adi rä Zi Dada Jeoba de gekhu̱ ꞌne te mä däta raso rꞌakägihu̱ pa gä o̱tehu̱?

²⁰ «Mä zi kuꞌihu̱, gehya yä dängä ñhäꞌti xä ñätkähu̱ Äjuä, hänge mähyoni gä ꞌuegehu̱ de gatꞌho yä tsꞌoki de mä mfenihu̱ ꞌne de mä ndoyꞌohu̱. Nꞌa pa ngu nꞌa pa gä tꞌaxkä mä mfenihu̱ ꞌne gä yꞌohu̱ ko rä ntsu Äjuä.» (2 Corintios 7:1.) Rä Zi Dada Jeoba ne ge gä pe̱ꞌtsihu̱ xä ntꞌaxi mä ndoyꞌohu̱ ꞌne mä mfenihu̱. Hänge mähyoni gä he̱gihu̱ yä bisio ꞌne gä ꞌuegehu̱ de gatꞌho nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe di tsꞌongä mä ndoyꞌohu̱ ꞌne mä mfenihu̱.

²¹ Rä Mäkä Tꞌofo di rꞌakägihu̱ nꞌa rä däta raso de por hanja mähyoni «gä ꞌuegehu̱ de gatꞌho yä tsꞌoki de mä mfenihu̱ ꞌne de mä ndoyꞌohu̱». Ja ngu ya dä handihu̱, ha rä 2 Corintios 7:1 fu̱di njaua: «Mä zi kuꞌihu̱, gehya yä dängä ñhäꞌti xä ñätkähu̱ Äjuä». ¿Xi te mä ñhäꞌtiꞌu̱? Nde, änte de nunä testo Jeoba xki uni nunä promesa nuꞌmu̱ bi ꞌñenä: «Nuga gä tso̱ho̱ gä nja nꞌa rä dada pa geꞌähu̱, ꞌne nuꞌähu̱ ma gi tso̱hu̱ gi njahu̱ mä tꞌu̱ꞌihu̱ ꞌne mä tꞌixuꞌihu̱» (2 Corintios 6:17, 18, TNM). Imäjinä: ¡rä Zi Dada Jeoba di promete dä sugägihu̱ ja ngu nꞌa rä dada näꞌä xa di mädi ꞌne di su yä bätsi! Pe, ¿te mä rekisito adi gä kumplihu̱? Näꞌä adi gä he̱gihu̱ o gä ꞌuegehu̱ de gatꞌho nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe di tsꞌoni mä mfenihu̱ ꞌne mä ndoyꞌohu̱. ¡Nuju̱ hingä dä ꞌme̱mfenihu̱ pa gä hopäbihu̱  ge yä bisio ꞌne märꞌa yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe, dä tsꞌoni näꞌä rä hogä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba!

22-25. ¿Te mä testo de rä Mäkä Tꞌofo faxkägihu̱ pa gä ꞌuegehu̱ o hingä tagihu̱ ha yä bisio?

²² «Pe̱ꞌtsi te gi mädi ri Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho ri koraso ꞌne ko ngatꞌho ri alma ꞌne ko ngatꞌho ri mfeni.» (Mateo 22:37, TNM.) Rä Hesu bi ꞌñenä ge gehnä rä mhända mänꞌa xa rä däta de gatꞌho (Mateo 22:38, TNM). Hää, rä Zi Dada Jeoba ri ꞌñepäbi gä mädihu̱ ko ngatꞌho mä korasohu̱, mä tehu̱ ꞌne mä mfenihu̱. Po rängeꞌä, pe̱ꞌtsi te gä ꞌuegehu̱ de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di jakägihu̱ gä ꞌme̱di mä mfenihu̱ o hägägihu̱ mä tehu̱.

²³ «Äjuä [...] di rꞌakhu̱ rä te ꞌne rä ndähi pa gä ju̱nsu̱, ꞌne gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ di hoñhu̱.» (Hechos 17:24, 25.) Koꞌmu̱ di mädihu̱ Äjuä, di suhu̱ ꞌne di udihu̱ rä tꞌekꞌei po näꞌä rä te xä rꞌakägihu̱. Hänge di ꞌuegehu̱ de nuꞌu̱ yä bisio ꞌne yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe di tsꞌoni mä nzakihu̱. Mu̱ hingä pe̱fihu̱ njabu̱, di udihu̱ ge di ꞌme̱tuäbihu̱ rä tꞌekꞌei mä tehu̱, näꞌä rä däta regalo xä rꞌakägihu̱ rä Zi Dada Jeoba (Salmo 36:9).

²⁴ «Pe̱ꞌtsi te gi mädi ri mikꞌei ja ngu gi mädise̱.» (Mateo 22:39, TNM.) Ndunthi yä mꞌiki, nuꞌu̱ yä jäꞌi pe̱ꞌtsi yä bisio, hingä ho̱nse̱ di tsꞌoni yä te. Por ejemplo, nꞌa rä jäꞌi näꞌä tsi yä yꞌu̱i, hingä ho̱nse̱ di tsꞌoni rä ndoyꞌo, ꞌnehe tsꞌombäbi yä te nuꞌu̱ toꞌo ju̱ntsꞌi nuꞌu̱ yä ꞌmifi. Toꞌo pe̱ꞌtsi nunä bisio, udi ge hingi mädi Äjuä nixi mädi rä mikꞌei ja ngu di mända rä Mäkä Tꞌofo (1 Juan 4:20, 21).

²⁵ «Yꞌo̱tä yä ndä ꞌne gatꞌho märꞌa nuꞌu̱ toꞌo hä rä tsꞌu̱tꞌhui.» (Tito 3:1.) Ha ndunthi yä dähni, ꞌmu̱i proibido toꞌo dä zi o dä me̱ꞌtsi yä droga. Hänge nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu hingi pe̱ꞌtsi ha nixi tsi yä droga (Romanos 13:1).

26. a) ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa hingä ꞌme̱dihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱ Äjuä? b) ¿Por hanja gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä mꞌu̱i xä ntꞌaxi geꞌä mänꞌa xä ñho pa gekhu̱?

 ²⁶ Pa hingä ꞌme̱dihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱ Äjuä, pe̱ꞌtsi te gä ꞌmu̱hu̱ xä ntꞌaxi ha gatꞌho mä mꞌu̱ihu̱. Mäjuäni ge mäske di o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di po gä he̱gihu̱ nꞌa rä bisio, rꞌabu̱ dä za gä tagihu̱ mänꞌaki; pe hää dä za gä nto̱xkuihu̱ asta xa gä täpäbihu̱. * Mähyoni gä benihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba utkägihu̱ hanja gä mꞌu̱ihu̱ pa mä ñhose̱hu̱ (hñeti Isaías 48:17). Pe, ¿ndaꞌä mänꞌa di rꞌakägihu̱ ndunthi rä johya? Gä pädihu̱ ge nuꞌmu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä mꞌu̱i xä ntꞌaxi, di eꞌspäbihu̱ rä nsu rä Zi Dada Jeoba. ¡Gehnä mänꞌa rä däta nsu dä za gä pe̱ꞌtsihu̱!