1, 2. Ne̱ni Bileam a wekino̱ mwano o je̱nse̱ tumba la Yehova sese e?

MOT’A musombo e o siba o munja, o sombwa o wum’ao a to̱ndino̱. A bi njika pat’a sue eno̱ pula. A mapo̱so̱ ekwe̱n, a we̱le̱ mo̱ o jo̱bi, a pimba ebongo ao ya musombo o madiba. Nine̱ ponda, ebongo e ni soa, e ni niyame̱, a mádamea sue. A ni ńamwe̱le̱ son a lo̱, a bi ná a po̱si ekwe̱n a bwam.

² O mbu ma 1473 B.P.A., moto nu ta nu belabe̱ ná Bileam a ta a dutea ońol’ekwe̱n. A ta nde a pula sombwa tumba la Loba, lena di ta di boka o Sanj’a Moab, o múna ma Mundi ma Dikaki. Bileam a ta a ka ná e nde muto̱ped’a mudī ńa Yehova, nde o mbale̱ a ta nde mot’a mukubo nu ta nu lombwabe̱ o loa Israel. Nde, Yehova eki mo̱, na mo̱ a we̱le̱ nde namse̱ Israel. Kana a tano̱ te̱nge̱ nde a pula musawedi, Bileam a dutedi ná a bole ná Loba mo̱me̱ne̱ a loe tumba lao, yete̱na ba tute̱le̱ babo̱ o bola bobe bonde̱ne̱. Ombusa mo̱ so̱ mu mwano, na Bileam angwa jo̱bi​—di ta nde bana ba bito ba mpesa ba Moab.​—Miso̱ngi 22:1-7; 31:15, 16; Bebīsedi 2:14.

3. Nate̱na o njika dime̱ne̱ mwano ma Bileam mu tongwe̱le̱no̱ e?

³ Mo̱, mu mwano mu tongwe̱le̱ e? E, o mbadi po̱ te̱nge̱. Lodun na lodun la bana ba bome ba Bonaisrael lo damabe̱le̱ o di jo̱bi, lo wite̱ na “bana ba bito ba Moab musonje.” Ba botedi na mo̱me̱ne̱ o jowe̱ maloba  ma Bonamoab, na Baal-Peor, ńakaka a loba la yadi, to̱so̱ la elong’a yadi. Nika e wan dibumbe oteten a bana ba Israel, 24 000 labu lo wedi o múna ma Mundi ma Dikaki. A se̱ dibumbe dinde̱ne̱ e!​—Miso̱ngi 25:1-9.

4. Ońola nje lokoli la Bonaisrael lo damabe̱le̱no̱ o jo̱bi la musonje e?

⁴ Nje e wan din dibumbe e? Jita labu di ta di mábotea be̱ne̱ mulema ma bobe, o panda na Yehova, di Loba lena di busane̱ babo̱ o Egipto, di dese̱ babo̱ o eyaṅ, di die̱le̱ babo̱ o mundi ma dikaki, esibe̱ muse̱se̱le̱ m’ebango. (Bonahebe̱r 3:12) Ńamuloloma Paulo a dutedi o di lambo, na mo̱ a tila ná: “Lo si wite̱ musonje, kana dongo labu ba bolino̱, na babo̱ ba ko̱ mbimba mwaba ma lokoli na lolalo [23 000] buńa bō̱.” *​—1 Korinto 10:8.

5, 6. Ońola nje myango ma bobe ma Israel o Sanj’a Moab meno̱ biso̱ mweńa we̱nge̱ e?

⁵ Myango ma kalat’a Miso̱ngi mi be̱n belēdi be mweńa jita ońola tumba la Loba we̱nge̱, ebanja mo̱ pe̱ le nde o múna ma mundi ma dikaki mu buki mu bonde̱ne̱. (1 Korinto 10:11) K’eyembilan, ebabad’a musonje ya we̱nge̱ e mo̱nge̱le̱ biso̱ ya Bonamoab, o sumo te̱ ná mu lań pe̱te̱  we̱nge̱ buka o mińa mabu. Omo̱ń a nika, lokoli la Kriste̱n lo mako̱ o bobe ba musonje mbu te̱​—mulemlem m’ekwe̱n mu damedi bana ba Israel. (2 Korinto 2:11) Kana Simri ń’ingane̱ ngo̱n a Midian o tuṅ ao o miso̱ ma be̱se̱ oteten a jako̱to̱ne̱ la bana ba Israel, esibe̱ bo̱ngo̱; bō̱ ba mukeye̱ na baboledi ba Loba we̱nge̱, ba timbi be̱ mundenge ma bobe oteten a mwemba ma kriste̱n.​—Miso̱ngi 25:6, 14; Yuda 4.

⁶ Mo̱, we o je̱ne̱ wame̱ne̱ o Sanj’a Moab ńa nin pond’asu e? We o je̱ne̱ bowe̱n bo̱ngo̱ e​—was’a peńa jeno̱ o jenge̱le̱ etum a ponda​—ńena ńā be̱be̱ e? Yete̱na e, bola me̱se̱ ná o je o ndol’a Loba tongwea na ne̱nge̱ la nin mbend’ao: “Ńa musonje mīla!”​—1 Korinto 6:18.

7, 8. Nje ye “musonje,” ne̱ni pe̱ ba ba mawite̱ mo̱ ba mumbwano̱ nje ba saino̱ e?

⁷ Bupisane̱ ne̱ni e bolane̱no̱ o Bibe̱l, eyal’a “musonje” (por·neiʹa, na bwambo ba Grikia) e mapula nde kwala mulatako ma bato baba bena ba titi o diba kaponda bete̱sedi ba Bibe̱l. Y’eyala e bambe̱: Mome nu bai to̱so̱ muto nu babe̱ nu malate̱ na moto nupe̱pe̱, mbamba, ba mulamba baba ba malate̱, ba la muto to̱so̱ mome o mudumbu, to̱so̱ o nge’a lobi, na mo̱me̱ne̱ tapane̱le̱ la belongi ba yadi oteten a bato ba titi o diba. Nika e mombwea pe̱ bome baba ba malate̱ to̱so̱ bito baba, na nangane̱ la ńama. *

⁸ Betiledi be makwala na bwē ná: Bawite̱ musonje ba titi ná ba ja o mwemba ma Kriste̱n, ba si me̱nde̱ pe̱ to̱ kusa longe̱ la bwindea. (1 Korinto 6:9; Bebīsedi 22:15) Nje e bati omo̱ń a nika ye nde ná, to̱ o nin we̱nge̱ ba makusise̱ babo̱me̱ne̱ jita la sese ka, si be̱ne̱ne̱ la moto mo̱me̱ne̱ lakisane̱ to̱ edube, si so̱ṅtane̱le̱ o ndabo a diba, doi la  mulema di makaise̱ moto, meme̱ ba si tano̱ ba pula, maboa, na kwedi. (Langa Galatia 6:7, 8.) Ońola nje be̱ne̱ bedangwedi be maleneye̱ moto mbeu a ńolo e? Nde, jita ba si madutea jombwea betune be ná be ko̱ye̱ babo̱ ke̱ ba mano̱ngo̱ tanga laboso la bobe​—lena o ngedi jita le nde maye̱.

9. Mo̱, maye̱ ma titi bobe ka nje te̱ bō̱ ba makwalano̱ e? Bola beteledi.

⁹ O jita la bekombo, ba mabonde̱ maye̱ o ńuspepa, o musiki, na o television, ma piń pe̱ o Inte̱rne̱t. * Bō̱ ba makwala ná maye̱ ma titi bobe, mo̱, nika ńe mbale̱ e? Tomtom! Ba ba mombwe̱ bedinge̱dinge̱ ba maye̱ be ná ba be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la ńo̱ṅńe̱ belongi ba yadi na bongwa pe̱ “bepuledi ba bosambo,” nika ńe ná e wana be̱ la mukom a lata la mome na muto, bepuledi ba iso̱n, myambo minde̱ne̱ o ndabo a diba, na kwed’a diba. * (Roma 1:24-27; Efeso 4:19) Do̱kita diwo̱ di mawase̱ ne̱ni bo̱lise̱ i ńai a bato di kobisane̱ be̱ la mukom a lata la mome na muto na diboa la kanse̱r. Mo̱, ná: “Di be̱ la mukom di mabenga nde ńaka na lańa, ye ndutu ná di wo̱ye̱ na mo̱me̱ne̱, le pe̱ ndutu jita o bo̱lise̱ ná moto a je bwam.”

10. Nje jeno̱ ná di bola ná di we̱le̱ o ebolo bete̱sedi be maso̱be̱ o Yakobo 1:14, 15? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Ne̱ni na kusino̱ ngińa o be̱ne̱ bedangwedi be sangi.”)

¹⁰ Jombweye byala be tilabe̱ o Yakobo 1:14, 15, be makwale̱ ná: “Moto na moto a makekisabe̱ nde, ke̱ a dutabe̱ na lo̱ndo̱be̱ na bepuledi bao mo̱me̱ne̱. Nde bepuledi be no̱ngi te̱ deme̱, na mo̱ be ya bobe; nde bobe bungi te̱, na  mo̱ bo ya kwedi.” Ońola nika jo̱nge̱le̱ la bepuledi ba bobe di po̱yedi te̱ wa, pomane̱ nime̱le̱ mo̱ wone̱ na pe̱m! K’eyembilan, yete̱na we̱n o mbangisan bedinge̱dinge̱ ba maye̱, wamse̱ sumwa miso̱ oten, dimse̱ elongisan ango̱ to̱so̱ tombise̱ mo̱, wombwe lambo dipe̱pe̱. Bola me̱se̱ ná weke bepuledi ba wite̱ musonje, obiana ni ńo̱ngi e malańa, e buka wa, na wa o ko̱ o bobe!​—Langa Mateo 5:29, 30.

11. O ponda jeno̱ o janane̱ bepuledi ba bobe, ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di lakisane̱ Yehova e?

¹¹ Nu ńena nu bi biso̱ buka nje di bino̱ biso̱me̱ne̱ a be̱n njo̱m a bwam o jome̱le̱ ná: “Bińo̱ bwa so̱ belongi bańu be o wase: ka ni titi ko̱nji, mbindo, mulema ma wadiwadi, bepuledi ba bobe na mukubo, mwena mwe nde bolea la  losango.” (Kolose 3:5) Ye mbale̱ ná bola la nika di titi bu. Nde, o̱nge̱le̱ ná di be̱n Sango o mo̱ń ńe ndolo na we̱lisane̱ jeno̱ ná jakwane̱. (Myenge 68:20) Pomane̱ so̱ o pulise̱ jongwane̱ lao ke̱ jo̱nge̱le̱ la mbindo di po̱yedi wa. Kane̱ ná a bole wa “ngińa ni pakapakan,” we̱ pe̱ ná o soke̱ jo̱nge̱le̱ lo̱ngo̱ o mambo mape̱pe̱.​—2 Korinto 4:7; 1 Korinto 9:27; ombwa edinge̱le̱ “ Ne̱ni neno̱ ná nese̱le̱ ede̱mo a bobe e?”

12. “Mulema” masu mwe nde nje e, ońola nje pe̱ tata mo̱ e?

¹² Ńadibie̱ Salomo a tili ná: “Tata mulema mo̱ngo̱ buka mambo me̱se̱, ebanja oten nde longe̱ di mabusano̱.” (Minia 4:23) “Mulema” masu nika ńe nde mot’asu ńa teten, njika pat’a moto jeno̱ ná te̱ite̱i o miso̱ ma Loba. O mbata nika, nje Loba a me̱ne̱no̱ o “mulema” masu nde e me̱nde̱ leneye̱ biso̱ longe̱ la bwindea to̱ ke̱m​—seto̱ nje miso̱ ma bato ma me̱ne̱no̱. Nika e mabaise̱ so̱ dutea. Mot’a jemea Hiob a ńo̱di male na miso̱ mao ná a si we̱le̱ mun’a muto miso̱ o ńolo na bepuledi ba bobe. (Hiob 31:1) Njik’eyembilan a bwam o bupe̱! Mutiled’a kalat’a Myenge pe̱ a ta a be̱ne̱ mulemlem ma jo̱nge̱le̱, a kane̱ ná: “Sumwa miso̱ mam o mambo m’ewolo.”​—Myenge 119:37.

13. Nja nu ta Dina, ne̱ni pe̱ a si bolane̱no̱ dibie̱ o po̱so̱ mako̱m e?

¹³ Ka nje te̱ jokono̱ o Jokwa 3, mindenge masu me ná mi die̱le̱ biso̱ o bola bwam to̱so̱ bobe. (Minia 13:20; langa 1 Korinto 15:33.) Jombweye eyembilan a Dina, mun’a muto ńa Yakob. To̱ná a tano̱ a kokisabe̱ bwam, Dina a si bolane̱ dibie̱ o lata mundenge na ngo̱n a Kanaan. Bonakanaan ba ta nde bato ba musonje ba po̱ko̱po̱ko̱, kapo̱ na Bonamoab. (Levitiko 18:6-25) O miso̱ ma bome ba Bonakanaan, na ma Sikem pe̱, moto nu ta nu​—“dubabe̱ buka be̱se̱” o ndabo a sango​—Dina a ta nde dipo̱ko̱ la bwam.​—Bebotedi 34:18, 19.

14. Ne̱ni mpo̱so̱ko ma Dina ma mako̱m mu wanno̱ ndutu e?

 ¹⁴ Yen ebe Dina a si ta a be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la lata na mome ponda e̱nno̱ Sikem. Nde, mo̱ Sikem a boli nde nje jita la Bonakanaan ba wusano̱ je̱ne̱ ka lambo la bwam o bola ke̱ bepuledi ba lata be po̱yedi moto. Dina a si ta pe̱ a be̱ne̱ epolo o sunga ńolo, ońolana Sikem a ta “a no̱ngo̱ mo̱” a “ńamse̱ mo̱.” Ombusa ponda na mo̱ “a to̱ndo̱” Dina, nde nika e si tuko nje a bolane̱no̱ mo̱. (Langa Bebotedi 34:1-4.) Seto̱ Dina mo̱me̱ne̱ mō̱ pe̱ nde nika e takise̱no̱. Mpo̱so̱ko mao ma mindenge mu wanedi mbia mao mwe̱se̱ iso̱n na misan.​—Bebotedi 34:7, 25-31; Galatia 6:7, 8.

15, 16. Ne̱ni jeno̱ ná di tombwane̱ dibie̱ la mbale̱ e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Bepasi ba Bibe̱l ońola dutea.”)

¹⁵ Dina oko belēdi ba mweńa, nde ombusa ndutu ninde̱ne̱ a kusino̱. Ba bena ba to̱ndi Yehova ba masengane̱ pe̱ mo̱ ba si be̱n ńo̱ngi o se̱le̱ ko̱ o mbea denge̱ ba mokwa  belēdi ba mweńa ba longe̱. Ońolana ba masengane̱ Loba, ba mapo̱so̱ o ‘dangwane̱ badibie̱.’ (Minia 13:20a) Nika nde ba maso̱ṅtane̱no̱ nje ye “nge’a bwam te̱,” na samba pe̱ mitakisan na ndutu ya tete.​—Minia 2:6-9; Myenge 1:1-3.

¹⁶ Dibie̱ di mawe̱ na Loba le ná di so̱be̱ na be̱se̱ ba mapulise̱ mo̱, ba mawe̱ na mbale̱ ná ba kuse mo̱ tongwea na be̱ titimbe̱ o muka, jokwa l’Eyal’a Loba buńa te̱ na nje  ye̱se̱ mūt’a jemea na jangwa a mabusise̱no̱. (Mateo 24:45; Yakobo 1:5) Sibise̱ la ńolo pe̱ le mweńa, di me̱ne̱ne̱ o be̱ la ńai ni le̱le̱m o bupe̱ malea ma Bibe̱l. (2 Kiṅe̱ 22:18, 19) K’eyembilan, Kriste̱n ńe ná ńemea nin mbale̱ ná, mulema mao mwena mu be̱ muyo̱mbo̱yo̱mbo̱ na bobe po̱ko̱po̱ko̱. (Yeremia 17:9) Nde e po̱yedi te̱ mo̱ ná a be̱ o be bete̱medi, a me̱nde̱ so̱ sibise̱ ńolo o jemea malea ma tobotobo ma ndolo, na jongwane̱ beno̱ ná ba wanea mo̱ e?

17. Bola beteledi ba bete̱medi bō̱ be ná be be̱ oteten a ndabo a mbia, o langwe pe̱ ne̱ni sango a muna eno̱ ná a dutea na mun’ao ńa muto.

¹⁷ Dutea te̱. Sango a muna a titi o pula ná mun’ao ńa muto a buse n’eso̱mb’a munasango ńe Kriste̱n esibe̱ ná moto a die̱le̱ babo̱. Nde ni ngo̱ndedi e timbise̱le̱ ná: “Papa, o si be̱ne̱ne̱ mba lakisane̱ e? Di si me̱nde̱ bola lambo la bobe to̱ diwo̱!” Ye ná e be̱ ná ni ngo̱ndedi e to̱ndi Yehova, e be̱n pe̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam, nde ńe so̱ o dangwa kaponda “dibie̱ la [Loba] e”? Ńe o ‘ńa musonje mīla e’? Nga ńe nde o bolane̱ elemā o lakisane̱ “mulema mao [ma] mo̱me̱ne̱” e? (Minia 28:26) Pondapo̱ we pe̱ ná o dutea o bete̱sedi bepe̱pe̱ be ná bongwane̱ ninka sango a muna na mun’ao ńa muto o dutea jombwea di to̱ti.​—Ombwa Minia 22:3; Mateo 6:13; 26:41.

18, 19. Njika mikekisan mi po̱yedi Yose̱f e, ne̱ni pe̱ a lembe̱no̱ mo̱ e?

¹⁸ Mudo̱led’a eso̱mb’a moto nu ta nu to̱ndo̱ Loba nu ńī pe̱ musonje mīla, a ta nde Yose̱f, munasango a Dina ńa mome. (Bebotedi 30:20-24) Ke̱ a dia mūtu, Yose̱f a ta e̱ne̱ na miso̱ betune ba dangwa ka ni titi dibie̱ ba ndom’ao ńa muto. Ye̱ke̱i te̱, nje Yose̱f e̱nno̱, nikame̱ne̱ pe̱ na mpuli mao ma ja o ndol’a Loba, ba tati mo̱ ombusa jita la mimbu ke̱ e o Egipto ni ponda munj’a sango ń’ebolo a kekino̱ lo̱ndo̱ mo̱ “buńa na buńa.” Kana a tano̱ nde andisabe̱ mukoma, Yose̱f a si wusa jese̱le̱ ebol’ao, ala! A ta  angame̱ne̱ bolane̱ dibie̱ na ngiń’a mulema o lembe̱ mi mikekisan. Nika pe̱ nde a bolino̱, a s’emedi sengane̱ munj’a Potifar, o sukan a ńa mo̱ mīla.​—Langa Bebotedi 39:7-12.

¹⁹ Dutea te̱: Yose̱f a be̱ne̱ te̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la bolane̱ mo̱nge̱le̱ ná e o nangane̱ munj’a potifar to̱so̱ ná e o lata na muto, obwa, ke̱ a wusa tingame̱ na jemea lao e? Pondapo̱ ke̱m! O mulopo ma bongwa mo̱nge̱le̱ ma bobe, Yose̱f a ta a we̱le̱ mulatako mao na Yehova tiki, nika ńe̱ne̱ne̱ o byala a kwalisane̱no̱ munj’a Potifar. “Sango am,” ka kwala lao, “a si te̱se̱ye̱ . . . mba moyo o to̱ lambo, ke̱ wame̱ne̱, kana weno̱ munj’ao. Ne̱ni neno̱ ná na bola ninka bobe bonde̱ne̱ o wusane̱ Loba e?”​—Bebotedi 39:8, 9.

20. Ne̱ni Yehova a yue̱le̱no̱ mambo jombwea Yose̱f e?

²⁰ Dutea te̱ muńe̱nge̱ Yehova a bono̱ o je̱ne̱ y’eso̱mb’a moto Yose̱f, nu ta etum na mbia mao, ne̱ni a tingame̱no̱ na jemea lao buńa na buńa. (Minia 27:11) Ombusa ponda, Yehova a yue̱le̱ mambo seto̱ buka te̱ ná Yose̱f a buse o beboa, nde ná a te̱se̱be̱ mwanedi ń’ekombo a Egipto ye̱se̱, ombusa Farao, na ná a be̱ pe̱ mombwed’a da! (Bebotedi 41:39-49) Njika mbale̱ ben byala ba Myenge 97:10 beno̱: “Bińo̱ bato̱nde̱ Yehova, singe̱ bobe! A matata midī [malonge̱] ma basangedi bao, a masunga babo̱ o mā ma babobe”!

21. Ne̱ni eso̱mb’a munasango o mundi mō̱ ma Afrika e lee̱le̱no̱ ngiń’a mulema o banga bedangwedi ba mbamba e?

 ²¹ Mulemlem pe̱ we̱nge̱, jita la baboledi ba Loba ba malee̱le̱ ná ba ‘ben bobe, ba to̱ndi bwam.’ (Amos 5:15) Eso̱mb’a munasango o mundi mō̱ ma Afrika, a lango ná diko̱m lao l’esukulu la muto di kwalane̱ mo̱ esibe̱ iso̱n ná, ongwane̱ te̱ mo̱ o kekise̱ la miso̱ngi, a masebea mo̱ ńol’ao ná a nangane̱ mo̱. Mo̱ ná: “Na bangi o dibokime̱ne̱. Tingame̱ lam na jemea longwane̱ mba o kombe̱ edub’am o miso̱ ma bane̱ na ma mbame̱ne̱, lambo le tiki buka gol na silba.” Ye mbale̱ ná, bobe bwena bo wana “muńe̱nge̱ ma son a ponda,” nde mu muńe̱nge̱ ma wea kate mu yo̱ki wana jita la ndutu. (Bonahebe̱r 11:25) Omo̱ń a nika mu muńe̱nge̱ mu titi to̱ lambo kobisane̱ mu ma bwindea sengane̱ la Yehova di mawanano̱.​—Minia 10:22.

22, 23. (a) Kriste̱n e boli te̱ bobe bonde̱ne̱, ońola nje e si bo̱lo̱ne̱no̱ dipita e? (b) Njika jongwane̱ nu nuboli bobe eno̱ ná a kusa e?

²² Kana di titino̱ ke̱nge̱nge̱, biso̱ be̱se̱ di mana ná di buke bepuledi b’eyobo, ná di bole nje e te̱nge̱n o miso̱ ma Loba. (Roma 7:21-25) Yehova a bi nika bwambwam, a ‘maso̱ṅtane̱ ná je nde dibudu.’ (Myenge 103:14) Nde, ponda iwo̱ Kriste̱n ńe ná e bola bobe bonde̱ne̱. Nika ńe so̱ nde ná dipita to̱ diwo̱ di titi pe̱ e? Tomtom! Mubole̱ bobe e ná umbwa bepuma ba njongi kana Kiṅe̱ David. Nde to̱ na nika Loba a “le̱le̱m o lakise̱” ponda ye̱se̱ ba bena ba mate̱le̱ na “puse̱le̱ myobe” mabu.​—Myenge 86:5; Yakobo 5:16; langa Minia 28:13.

²³ Omo̱ń a nika, Loba a boli mwemba ma Kriste̱n ‘bato ka jabea’​—batatedi boú o mudī bena ba dongame̱n, ba le̱le̱m pe̱ o jongwane̱. (Efeso 4:8, 12; Yakobo 5:14, 15) Mpuli mabu mwe nde ná bongwane̱ nu nuboli bobe ná a po̱ngulane̱ mulatako mao na Loba, ná a timbe “dibie̱” ka  nje te̱ ńadibie̱ Salomo a kwalino̱, ná a si bola pe̱ bo bobe ngedi nipe̱pe̱.​—Minia 15:32.

24, 25. (a) Ne̱ni y’eso̱mb’a mome Kalat’a Minia 7:6-23 e to̱pedino̱ e lee̱le̱no̱ ná ye “elemā” e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná di ‘sombwa so̱ṅtane̱’ e?

²⁴ Bibe̱l e makwalea ońola moto ńe “elemā” na nupe̱pe̱ nu ‘matimbe̱ dibie̱.’ (Minia 7:7) Kana a s’oúno̱ o mudī na o bolea la Loba, moto ńe “elemā” e ná a si be̱ne̱ so̱ṅtane̱ na je̱ne̱ la mambo di te̱nge̱n. Ka y’eso̱mb’a mome kalat’a Minia 7:6-23 e mato̱peano̱, e ná a pomane̱ bola bobe bonde̱ne̱. Nde, “musombwe̱ so̱ṅtane̱” a mombwea ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ mot’ao ńa teten tongwea na jokwa l’Eyal’a Loba ponda te̱, na muka pe̱. A mawe̱ pe̱ o ngud’ao ńa mot’a benama nu titi ke̱nge̱nge̱, ná mo̱nge̱le̱ mao, ńo̱ng’ao, besengedi bao ba teten, na bepuledi bao ba longe̱ ba be̱ mulatako na nje Loba a do̱lisanno̱. Ońola nika, nu moto “a to̱ndi longe̱ lao,” to̱so̱ a masebea mo̱me̱ne̱ minam, a me̱nde̱ so̱ ‘be̱ musima’ nika ná a matongwe̱le̱.​—Minia 19:8.

²⁵ Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱, na be̱n mbaki ni bam ná mambenda ma Loba jombwea bedangwedi ma te̱m na sim e? Mo̱, na dube̱ na mbale̱ ná bupe̱ la mo̱ di mawana bonam bo peti e?’ (Myenge 19:7-10; Yesaya 48:17, 18) Yete̱na o be̱n to̱ e be̱ nde son a penda, bola ná o sangilane̱ nika. Dutea mbeu a ńolo kwe̱me̱ la mbend’a Loba di mawanano̱. O mbata nika, ‘keka, nde we̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ bwam’ tongwea na die̱le̱ la longe̱ lo̱ngo̱ bupisane̱ mbal’a Betiledi, na londe̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ na​—to̱ njika lambo le mbale̱, di te̱m na sim, le ko̱nji, di to̱ndo̱be̱, na di do̱li myango. (Myenge 34:8; Filipi 4:8, 9) We ná o be̱ mbaki ná o bengi te̱ bola nika, ndolo o be̱ne̱ne̱no̱ Loba e mabenga ńaka, o bata to̱ndo̱ nje a to̱ndino̱ na singe̱ pe̱ nje a singe̱no̱. Yose̱f a si ta ke̱nge̱nge̱. Nde, a we̱li “ńa musonje mīla” ońolana ese̱le̱ ná Yehova a die̱le̱ mo̱ etum  a mimbu, a bole pe̱ mo̱ ńo̱ng’a do̱lisane̱ mo̱. Wa pe̱ bola kana mo̱.​—Yesaya 64:8.

26. Njika to̱ti la mweńa di malano̱ kwalea e?

²⁶ Muweked’asu a weki nde belongi basu ba yadi ná di we̱le̱ be̱ yadi, di to̱nde na bwane̱ pe̱ mulatako ma bo̱ibo̱i ma diba muńe̱nge̱, seto̱ o bolane̱ mo̱ ka belongisan ba loko be mawaneye̱ biso̱ besengedi ba ńolo ba bwam. (Minia 5:18) Di me̱nde̱ kwalea ońola mbadi Yehova a me̱ne̱no̱ diba o mokwa maba ma mabupe̱.