1, 2. ¿Te mä trampa bi usa Balaam pa xä yꞌo̱tꞌe yä pekado yä israelita?

¿GI PÄDI te pe̱fi nuꞌu̱ yä jäꞌi di ho dä gu̱ yä zuꞌue? Mꞌe̱tꞌo, handi te mä ñhuni di ho dä zi näꞌä rä zuꞌue ne dä gu̱u̱. ꞌNepu̱, pe̱kuäbi nꞌa rä trampa ꞌne huꞌspäbi näꞌä rä ñhuni di ho. ꞌNe hängu di johya ora handi ge näꞌä zuꞌue yꞌo ri uatꞌi rꞌamätsꞌu̱ pa dä zi näꞌä ñhuni ꞌne dä zose̱ ha näꞌä trampaꞌä.

² Ha rä je̱ya 1473 antes de rä era común, bi mꞌu̱i nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ mi rä thuhu Balaam. Näꞌä ñꞌo̱ho̱ꞌä xa bi huahni xä ñho te mä trampa dä me̱kuäbi rä hnini Äjuä. Rä hnini Äjuä xki hñuxä yä kampamento ha nuꞌu̱ yä ꞌmatha de rä hnini Moab, ya pa dä rꞌani habu̱ mi fu̱di näꞌä rä Hogä Hai xki prometebi Jeoba. Balaam mi ñꞌetsꞌi ge mi rä profeta Jeoba, pe näꞌä ho̱nse̱ mi nꞌa rä ambisioso jäꞌi. Yä me Moab xki guꞌti pa xä yꞌapäbi Jeoba xä me̱mpäbi yä tsꞌo thogi rä hnini Israel. Pe Jeoba bi mändabi ge hindä me̱fi njabu̱, ꞌne en lugar de geꞌä, bi mändabi dä yꞌadi yä jäpi pa yä israelita. Pe koꞌmu̱ Balaam xa mi ne dä hñäni näꞌä rä njutꞌi, hänge bi me̱kuäbi nꞌa rä trampa yä israelita pa xä japi xä yꞌo̱tꞌe yä pekado, ꞌne njabu̱ rä Zi Dada Jeoba go ma xä nkargose̱ de xä kastiga rä hnini. ¿Te mä trampa bi usa Balaam? Bi usa nuꞌu̱ yä nxutsi xa mi mähotho de rä hnini Moab (Números 22:1-7; 31:15, 16; Apocalipsis 2:14).

3. ¿Bi dagi yä israelita ha näꞌä rä trampa bi usa Balaam?

 ³ ¿Bi dagi yä israelita ha näꞌä rä trampaꞌä? Hää, yä mꞌotho de nuꞌu̱ israelita bi dagi ha nunä tentasio ꞌne «bi mu̱di bi mꞌe̱ngui nuꞌu̱ yä tꞌixu yä me Moab». ꞌNehe, asta bi mu̱di bi xo̱kämbeni nuꞌu̱ yä idolo mi pe̱ꞌtsi yä moabita. Nꞌa de nuꞌu̱ yä idolo mi rä thuhu Baal de Peor, näꞌä mi fädi ngu rä zidada de nuꞌu̱ yä pekado o̱tꞌe yä ꞌñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo. ¿Bi kastiga Jeoba nuꞌu̱ yä israelita xki yꞌo̱tꞌe nuya yä pekado? Hää, Jeoba bi hyo 24.000 yä israelita ha nꞌadä rä pa (Números 25:1-9).

4. ¿Por hanja yä israelita bi dagi ha yä pekado?

⁴ ¿Por hanja yä israelita bi dagi ha nuꞌu̱ yä pekado? Ngeꞌä ndunthi de geꞌu̱ xki hyopäbi dä ꞌuege yä koraso de rä Zi Dada Jeoba ꞌne ya himi pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi kongeꞌä. Nuꞌu̱ nguntꞌä bi pumfri ge rä Zi Dada Jeoba xki gu̱ki de rä hnini Egipto, xki umbäbi te dä zi, xki su ꞌne xki zitsꞌi asta ha näꞌä rä Hogä Hai xki prometebi (Hebreos 3:12). Rä apostol Pablo mi pädi xä ñho näꞌä xki thogi yä israelita, hänge bi yꞌofo: «Nixi gä o̱tꞌehu̱ nuꞌu̱ yä pekado o̱tꞌe yä ꞌñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo, ja ngu nuꞌu̱ yä ꞌñätsa jäꞌi bi yꞌo̱tꞌe yä pekado ko yä ndoyꞌo, hänge bi du 23.000 de geꞌu̱ ha nꞌadä rä pa» (1 Corintios 10:8, TNM). *

5, 6. ¿Te dä za gä pädihu̱ de nuꞌu̱ yä pekado bi yꞌo̱tꞌe yä israelita?

 ⁵ Näꞌä bi thogi yä israelita mäyaꞌmu̱, geꞌä thogi ꞌnehe rä hnini Äjuä mäpaya. ꞌNehe ya ma gä rꞌanihu̱ ha näꞌä rä Hogä Hai xä prometegihu̱ Jeoba. Pe nunä Hogä Hai mänꞌa mähotho ke näꞌä bi tꞌumbäbi yä israelita mäyaꞌmu̱ (1 Corintios 10:11). Pe ꞌnehe di ñhanduihu̱ nꞌa rä xiꞌmhai habu̱ yä jäꞌi pe̱fi yä däta pekado ko yä ndoyꞌo, ja ngu mi pe̱fi yä moabita ꞌne yä madianita, pe mäpaya mänꞌa ri ziꞌti nuꞌu̱ yä pekado pe̱fi yä jäꞌi. Tatꞌä je̱ya yä mꞌotho nuꞌu̱ yä kristianu tagi ha nuꞌu̱ yä pekado o̱tꞌe yä ꞌñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo, ja ngu bi thogi ko yä israelita mäyaꞌmu̱ (2 Corintios 2:11). Nꞌa de nuꞌu̱ yä israelitaꞌu̱, mi rä thuhu Zimrí. Nuni ñꞌo̱ho̱, himbi me̱ꞌtsi rä tsa ꞌne bi zitsꞌi nꞌa rä madianita ha rä kampamento Israel, ꞌnepu̱ bi ku̱ꞌti ha rä ngu pa bi mꞌe̱ngui. Njabu̱ ꞌnehe mäpaya, rꞌa de nuꞌu̱ di ntini ha yä mhuntsꞌi o rꞌabu̱ asta nuꞌu̱ yä kristianu, o̱tꞌe nuꞌu̱ yä däta pekado ko yä ndoyꞌo ꞌne hingä yä hogä ntsitsꞌi pa märꞌa yä ku de rä mhuntsꞌi (Números 25:6, 14; Judas 4, TNM).

⁶ Pe nubye̱ ñꞌanise̱: «¿Ya di handi hanja ya ma gä rꞌani ha näꞌä rꞌayꞌo xiꞌmhai xä ꞌñepu̱, ja ngu nuꞌu̱ yä israelita mi ꞌmai ha nuꞌu̱ yä ꞌmatha de Moab pa dä rꞌani ha näꞌä Hogä Hai xki prometebi Jeoba?». Mu̱ hää, mähyoni gä o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di pa hingä he̱gihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱ rä Zi Dada Jeoba, ꞌne ma gä o̱dehu̱ nunä mhända: «¡ꞌUegehu̱ de nuꞌu̱ yä pekado o̱tꞌe yä ꞌñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo!» (1 Corintios 6:18, TNM).

7, 8. ¿Te me̱ꞌä rä inmoralidad sexual, ꞌne te di xofo nuꞌu̱ yä jäꞌi pe̱fi nuꞌu̱ yä pekadoꞌu̱?

⁷ Ha rä Mäkä Tꞌofo, rä inmoralidad sexual (ha rä idioma griego tꞌenä pornéia), di signifika gatꞌho nuꞌu̱ «yä pekado o̱tꞌe yä ꞌñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo». Por ejemplo: nuꞌmu̱ nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ ꞌme̱ngui nꞌa rä ꞌme̱hñä nsinke xä nthätui ja ngu di mända Äjuä. Nuꞌmu̱ nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ o nꞌa rä ꞌme̱hñä näꞌä ya  xä nthäti ꞌne ꞌme̱ngui mä nꞌa rä jäꞌi (fädi ngu rä adulterio). ꞌNehe nꞌa rä däta pekado nuꞌmu̱ nꞌa rä jäꞌi ähui nꞌa rä jäꞌi näꞌä di pa rä ndoyꞌo (o prostituta), ꞌne nuꞌmu̱ nꞌa rä jäꞌi di usa rä ne pa dä deꞌspäbi rä mpo̱ngä ꞌmitꞌi nꞌa rä ꞌme̱hñä o nꞌa rä mi ñꞌo̱ho̱ui (fädi ngu rä sexo oral). ꞌNehe nꞌa rä däta pekado nuꞌmu̱ nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ foꞌtsuäbi rä mpo̱ngä ꞌmitꞌi ha rä poho nꞌa rä ꞌme̱hñä o nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ (fädi ngu rä sexo anal). ꞌNehe xi nꞌa rä däta pekado nuꞌmu̱ nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ ꞌme̱ngui rä mi ñꞌo̱ho̱ui o nꞌa rä ꞌme̱hñä ꞌme̱ngui rä mi ꞌme̱hñäui o nuꞌmu̱ nꞌa rä jäꞌi ꞌme̱ngui o di ñhuxhui nꞌa rä zuꞌue o mboꞌni. *

⁸ Rä Mäkä Tꞌofo xikägihu̱ xä ñho ge toꞌo pe̱fi nuꞌu̱ yä pekado o̱tꞌe yä ꞌñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo, hindä za dä sigi ha rä mhuntsꞌi, nixi hingä ma dä hñäni rä te pa nzäntho (1 Corintios 6:9, TNM; Revelación 22:15, TNM). Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, dende nubye̱, nuꞌu̱ ꞌnehe di xofo ndunthi yä xuñha. Por ejemplo: di u̱nise̱ yä konsiensia, di ꞌme̱tuäbi rä tꞌekꞌei yä ndoyꞌo, ya hingi ꞌme̱ꞌspäbi rä komfiansa, pe̱ꞌtsi yä tuhni ha yä nthäti, pe̱ꞌtsi yä bätsi mäske hingä geꞌä ne, pe̱ꞌtsi yä ñheni ꞌne rꞌaa asta di ꞌme̱di yä te (hñeti Gálatas 6:7, 8, TNM). ¿Hänge hindi nehu̱ gä ju̱hu̱ nꞌa rä ꞌñuu habu̱ ma gä tinihu̱ ndunthi yä sufrimiento? Hinä. Pe ndunthi hinxä mbeni mꞌe̱tꞌo hängu yä u̱gi bi hä näꞌä rä ꞌñuꞌä, ꞌne nuꞌu̱ xä mu̱di xä hyandi yä bideo, yä pelikula o yä rebista habu̱ po̱ni nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi he yä dutu o o̱tꞌe yä pekado ko yä ndoyꞌo (fädi ꞌnehe ngu rä pornografía).

9. ¿Dä za gä handihu̱ rä pornografía, nsinke gä xofohu̱ yä u̱gi? Mää por hanja gi thädi njabu̱.

⁹ Mäpaya, rä pornografía o nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi he yä dutu  o o̱tꞌe yä pekado ko yä ndoyꞌo, po̱ni ha yä periodiko, ha yä thuhu, ha yä programä de rä telebision, ꞌne ha ndunthi yä página de Internet. * ¿Dä za gä handihu̱ nuya yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe nsinke gä xofohu̱ yä u̱gi? ¡Hinä, hingi njabu̱! Toꞌo handi nuya yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe, fu̱di potꞌi ha yä mfeni yä tsꞌo nkꞌatꞌä jäꞌi, ꞌne ndunthi de geꞌu̱ huadi di kontsꞌäse̱ yä mpo̱ngä ꞌmitꞌi (fädi ngu rä masturbación). * Rꞌaa di mbisio ꞌne ya hingi tsa dä mꞌu̱i nsinke dä mꞌe̱ngui nꞌa rä jäꞌi, ꞌne  po geꞌä pe̱ꞌtsi yä xuñha ha yä medinthäti, o märꞌaa asta di diborsia de yä däme o yä ꞌme̱hñä (Romanos 1:24-27, TNM; Efesios 4:19). Nꞌa rä bämhñä jäꞌi bi ꞌñenä ge nuꞌu̱ toꞌo di mbisio ꞌne ya hingi tsa dä mꞌu̱i nsinke dä mꞌe̱ngui nꞌa rä jäꞌi, ꞌñenä go tsu̱di rä cáncer, ngeꞌä nunä bisio «sigi di bansa, di ntu̱ngi ꞌne xi xä ñhei toꞌo dä hye̱gi».

10. ¿Hanja dä za gä pe̱fihu̱ näꞌä tsꞌofo hutsꞌi ha Santiago 1:14, 15? (Hyandi rä rekuadro « Xtä tini rä tsꞌe̱di pa gä pe̱ꞌtsi nꞌa rä mꞌu̱i xä ntꞌaxi».)

¹⁰ Mähyoni hingä pumfrihu̱ nuꞌu̱ yä noya hutsꞌi ha rä Mäkä Tꞌofo habu̱ enä: «Kada nꞌaa thogise̱ yä prueba nuꞌmu̱ nuꞌu̱ yä nkꞌatꞌi pe̱ꞌtsi geꞌu̱ ju̱tꞌi ꞌne kadi. ꞌNepu̱ xti te näꞌä rä nkꞌatꞌi, po̱ho̱ rä pekado; ꞌne xti tꞌo̱tꞌe näꞌä rä pekado, tsitsꞌi ha rä du» (Santiago 1:14, 15, TNM). Hänge, ¿te di debe gä pe̱fihu̱ ora dä zo̱kägihu̱ yä tsꞌo mfeni o yä tsꞌo nkꞌatꞌi? ¡Mähyoni ge nguntꞌä gä ju̱kihu̱ de ha mä mfenihu̱! Por ejemplo, mu̱ di honihu̱ nꞌa rä página de Internet o mu̱ di handihu̱ rä telebision, ꞌne nse̱kitho dä bo̱ni nuꞌu̱ yä jäꞌi nsi yä dutu o pe̱fi märꞌa yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe, pe̱ꞌtsi te nguntꞌä gä paatihu̱ de gä canal o gä kotꞌihu̱ nguntꞌä näꞌä página. ¿Por hanja? Ngeꞌä mu̱ gä sigi gä handihu̱, nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌeꞌu̱ ma dä yu̱tꞌi ha mä mfenihu̱, ꞌne asta dä za dä zixkägihu̱ gä pe̱fihu̱ nuꞌu̱ yä pekadoꞌu̱ (hñeti Mateo 5:29, 30, TNM).

11. ¿Hanja di udihu̱ ge di pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa Jeoba ora tso̱kägihu̱ yä tsꞌo mfeni?

¹¹ Rä Zi Dada Jeoba geꞌä mänꞌa päkägihu̱ xä ñho ke nuju̱se̱. Po rängeꞌä näꞌä di rꞌakägihu̱ nunä tsꞌofo: «Dominähu̱ nuꞌu̱ yä parte de ri ndoyꞌohu̱ jaua ha rä xiꞌmhai, de nuꞌu̱ yä pekado o̱tꞌe yä ñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo, de gatꞌho näꞌä hingi tꞌaxi, de nuꞌu̱ yä nkꞌatꞌä jäꞌi, de yä tsꞌo nkꞌatꞌi ꞌne de yä nkꞌatꞌi de näꞌä pe̱ꞌtsi märꞌaa, ngeꞌä geꞌä rä idolatria» (Colosenses 3:5, TNM). Mäjuäni ge rꞌabu̱ xä ñhei gä dominähu̱ mä ndoyꞌohu̱. Pe beni ge Äjuä di mäkägihu̱, pe̱skägihu̱ rä pasensia ꞌne rꞌakägihu̱ rä mfatsꞌi (Salmo 68: 19). Hänge nuꞌmu̱ tso̱kägihu̱ nꞌa rä tsꞌo mfeni o tsꞌo nkꞌatꞌi, mähyoni ge nguntꞌä gä xatuäbihu̱ Äjuä pa gä apäbihu̱ rä tsꞌe̱di ꞌne njabu̱ gä ju̱kihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌo mfeni de mä ñäxuhu̱ (2 Corintios 4:7; 1 Corintios 9:27; hyandi rä rekuadro « ¿Hanja dä za gä he̱gi nꞌa rä bisio?»).

12. ¿Te me̱ꞌä näꞌä rä koraso no̱ni ha Proverbios 4:23, ꞌne por hanja xa mähyoni gä suhu̱?

¹² Rä rey Salomón bi yꞌofo: «De gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di debe gi su, su ri koraso, ngeꞌä ja bi eheni rä te» (Proverbios 4:23). ¿Te me̱ꞌä näꞌä «koraso» no̱ni ha nunä testo? Geꞌä näꞌä di sentihu̱ ꞌne geꞌä nuꞌu̱ mä mfenihu̱ ja asta mbo de gekhu̱. Hänge pa dä rꞌakägihu̱ näꞌä rä te pa nzäntho xä prometegihu̱ rä Zi Dada Jeoba, näꞌä ma dä hyandi te ja asta mbo de gekhu̱, hingä ho̱nse̱ te ngu mä ꞌmaihu̱. Po rängeꞌä, ¡mänꞌa xa mähyoni gä suhu̱ näꞌä ja ha mä korasohu̱ ꞌne ha mä mfenihu̱! Hindi debe gä nu̱ꞌtihu̱ nꞌa rä ꞌme̱hñä pa gä pe̱ꞌtsihu̱ yä tsꞌo nkꞌatꞌi o yä tsꞌo mfeni. Ma  gä te̱mbäbihu̱ rä ejemplo rä Job nuꞌmu̱ bi ꞌñenä: «Nuga xtä ja nꞌa rä kohi ko mä da. Hänge, ¿por hanja go ma gä nu̱ꞌti nꞌa rä nxutsi ko nꞌa rä tsꞌo nkꞌatꞌi?» (Job 31:1). ꞌNehe, mähyoni gä xatuäbihu̱ Äjuä ja ngu rä salmista ora bi ꞌñenä: «Japäbi mä da dä thogi ndelante pa hindä hyandi nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe hinte yä muui; faxkägi pa gä yꞌo ha ri ꞌñuu» (Salmo 119:37).

13. ¿Mi toꞌo Dina, ꞌne mi te ngu nuꞌu̱ yä ntsitsꞌi bi huahni?

¹³ Ja ngu dä handihu̱ ha Rä ntheke 3, nuꞌu̱ mä amigohu̱, dä za dä maxkägihu̱ o dä za dä tsꞌoni mä mꞌu̱ihu̱ (Proverbios 13:20; hñeti 1 Corintios 15:33, TNM). Geꞌä bi thogi Dina, nꞌa rä tꞌixu Jacob. Mäske Dina mi ꞌmu̱i ha nꞌa rä familia näꞌä mi pe̱päbi Äjuä, näꞌä bi hyoni dä ntsixhui nuꞌu̱ yä nxutsi de rä hnini Canaán. Ja ngu yä me Moab, nuꞌu̱ yä jäꞌi mi ꞌmu̱i ha Canaán xa mi yä ꞌñätsa ꞌne mi o̱tꞌe yä däta pekado ko yä ndoyꞌo (Levítico 18:6-25). ¿Hänge te gi kamfri ge bi mbeni nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱ mi yä me Canaán ora bi hyandi Dina? Nuꞌu̱ bi hñuyämu̱i ge Dina mi nja ngu nuꞌu̱ yä nxutsi de Canaán. Zäi ge asta Siquem bi mbeni njabu̱, mäske rä Mäkä Tꞌofo enä ge «näꞌä tsꞌu̱ntꞌu̱ꞌä geꞌä mänꞌa mi thandi ngu rä hojäꞌi de gatꞌho nuꞌu̱ mi ꞌmu̱i ha rä ngu rä dada» (Génesis 34:18, 19).

14. ¿Te mä xuñha bi thogi Dina po nuꞌu̱ yä ntsitsꞌi xki huahni?

¹⁴ Zäi ge Dina hingä mi mbeni dä mꞌe̱ngui Siquem nuꞌmu̱ mi pa mi nuu nuꞌu̱ yä nxutsi de Canaán, pe Siquem hää mi mbeni njabu̱. Hänge nꞌa rä pa, nuꞌmu̱ Siquem bi me̱ꞌtsi yä nkꞌatꞌä jäꞌi, bi pe̱ntꞌi Dina ꞌne bi biola. Mi thogi rꞌa yä pa, Siquem «bi zo̱ho̱ xa bi mädi» Dina, pe hingä po geꞌä ma xä paati näꞌä rä ntsꞌomꞌu̱i ya xki yꞌo̱tpäbi (hñeti Génesis 34:1-4). Pe hingä ho̱nse̱ Dina bi me̱ꞌtsi yä xuñha po nuꞌu̱ yä tsꞌo ntsitsꞌi xki huahni. Mꞌe̱fa, rä familia ꞌnehe bä epäbi yä xuñha ꞌne bi thogi yä mꞌe̱tsa (Génesis 34:7, 25-31; Gálatas 6:7, 8, TNM).

15, 16. ¿Hanja dä za gä tinihu̱ näꞌä rä mfädi bi ehe de Äjuä? (Hyandi rä rekuadro « Rꞌa yä testo pa gi ntso̱ꞌmi».)

¹⁵ Dina mꞌe̱tꞌo bi thogi yä xuñha pa ja bi bädi ge himi debe xä hyoni yä tsꞌo ntsitsꞌi. Pe nuju̱ hingi ja mꞌe̱di gä thogihu̱ njabu̱. Mu̱ di mädihu̱ rä Zi Dada Jeoba, ma gä o̱tehu̱ ora di mändagihu̱ gä ntsitsꞌihu̱ ho̱nse̱ ko nuꞌu̱ «ja yä mfädi» ꞌne udi ge di mädi Äjuä (Proverbios 13:20a). Mu̱  nzäntho gä o̱tehu̱ Äjuä, ma gä yꞌohu̱ ha näꞌä rä ꞌñuu xä ñho ꞌne ma gä ꞌuegehu̱ de nuꞌu̱ yä sufrimiento ꞌne yä u̱gi bi hä nuꞌu̱ yä tsꞌo ntsitsꞌi (Proverbios 2:6-9; Salmo 1:1-3).

¹⁶ Äjuä umbäbi rä mfädi gatꞌho nuꞌu̱ toꞌo apäbi. Pe pa geꞌä, mähyoni gä xatuäbihu̱ ꞌne gä apäbihu̱ rä mfädi. ꞌNehe mähyoni gä nxadihu̱ rä Mäkä Tꞌofo ꞌne nuꞌu̱ yä publicación di rꞌakägihu̱ rä hogä ꞌme̱go Äjuä (Mateo 24:45, TNM; Santiago 1:5). ꞌNehe, mähyoni gä ñꞌumildehu̱ ꞌne gä pe̱fihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo rꞌakägihu̱ rä Mäkä Tꞌofo (2 Reyes 22:18, 19). Por ejemplo, gatꞌhogihu̱ di pädihu̱ xä ñho ge rä koraso rä traisionero ꞌne hingi ho dä yꞌo̱de (Jeremías 17:9). Pe xi ora di tꞌakägihu̱ yä tsꞌofo, ¿di rekonosehu̱ mä errorhu̱ ꞌne di pe̱fihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo tꞌakägihu̱?, o ¿di hopäbihu̱ ge mä korasohu̱ dä traisionägihu̱?

17. ¿Hanja dä za nꞌa rä dada dä matsꞌi rä tꞌixu pa dä hyandi te mä peligro dä za dä thogi mu̱ dä bo̱ngui nꞌa rä kristianu, nsinke toꞌo dä kompañä?

¹⁷ Ma gä hutsꞌihu̱ nꞌa rä ejemplo: nꞌa rä dada hingi umbäbi nse̱ki rä tꞌixu dä bo̱nguise̱ nꞌa rä kristianu, ho̱nse̱ mu̱ toꞌo dä kompañä. Hänge näꞌä nxutsi embäbi rä dada: «Dada, ¿por hanja hingi pe̱skägi rä komfiansa? ¡Nuje hinte mä tsꞌo tꞌo̱tꞌe ma gä pe̱fihe!». Mäjuäni ge näꞌä nxutsi di mädi Äjuä ꞌne hingi beni dä me̱fi nꞌa rä tsꞌo tꞌo̱tꞌe. Pe, ¿dä za gä mäñhu̱ ge «yꞌo ko rä mfädi» ꞌne di nsu pa  hindä dagi ha yä pekado? O ¿udi ge hingi ja rä juisio ꞌne «pe̱ꞌspäbi rä komfiansa rä korasose̱»? (Proverbios 28:26.) Zäi ge ya dä benihu̱ märꞌa yä tsꞌofo, nuꞌu̱ dä za dä usa näꞌä dada pa dä matsꞌi rä tꞌixu dä hyandi te mä peligro dä za dä thogi mu̱ dä me̱uise̱ näꞌä tsꞌu̱ntꞌu̱ (hyandi Proverbios 22:3; Mateo 6:13, TNM; 26:41).

18, 19. ¿Te mä tentasio bi ñhandui José ha Egipto ꞌne te bi me̱fi?

¹⁸ José, näꞌä mä nꞌa rä tꞌu̱ Jacob, bi zogägihu̱ nꞌa rä hogä ejemplo. Näꞌä xa mi mädi rä Zi Dada Jeoba, hänge himbi ne bi yꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ yä pekado o̱tꞌe nuꞌu̱ yä ꞌñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo (Génesis 30:20-24). Dende mi bätsi, näꞌä bi hyandi hängu yä xuñha bi thogi rä familia po ränge nuꞌu̱ yä tsꞌo ntsitsꞌi bi me̱ꞌtsi Dina. José nunka bi pumfri nuꞌu̱ yä xuñha bi thogi rä familia, ꞌne geꞌä bi matsꞌi mꞌe̱fa nuꞌmu̱ bi tsꞌitsꞌi de gä ꞌme̱go ha Egipto. ¿Gi beni te mä tentasio bi ñhandui ha näꞌä hniniꞌä? Näꞌä rä ꞌme̱hñä Potifar, hyaxtho mi apäbi José ge dä mꞌe̱ngui. Koꞌmu̱ José mi mꞌe̱go, näꞌä himi tsa dä ꞌmatꞌi. Pe näꞌä rä mhäte mi pe̱ꞌtsi po rä Zi Dada Jeoba ꞌne näꞌä rä mfädi xki hñäni de geꞌä, bi umbäbi rä tsꞌe̱di pa himbi dagi ha näꞌä rä tentasioꞌä (hñeti Génesis 39:7-12).

¹⁹ ¿Te xä za xä thogi mu̱ José hinxä hñäki de ha rä mfeni näꞌä ꞌme̱hñä ꞌne nuꞌu̱ yä noya mi xipäbi o asta xä imäjinä ge hää mi ꞌme̱ngui? ¿Gi kamfri ge José xä za xä ñꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu Äjuä? Hinä. Pe José himbi hyopäbi ge nuꞌu̱ yä tsꞌo mfeniꞌu̱ xä yu̱tꞌi ha rä ñäxu, ꞌne nzäntho bi su näꞌä rä hogä ntsitsꞌi mi pe̱ꞌtsi ko rä Zi Dada Jeoba. Njabu̱ bi nheki ora bi ꞌñembäbi näꞌä rä ꞌme̱hñä Potifar: «Mä hmuu hingi pädi gatꞌho näꞌä pe̱ꞌtsi nuua ha rä nguu, ꞌne xä me̱skägi rä komfiansa [...] ꞌne gatꞌho näꞌä pe̱ꞌtsi xä yꞌe̱ntꞌä ha mä yꞌe̱, ho̱nse̱ nuꞌi hinä, ngeꞌä nuꞌi rä ꞌme̱hñäꞌi. Hänge, ¿hanja ma gä beni gä pe̱fi nunä  ntsꞌomꞌu̱i ꞌne gä o̱tꞌe nꞌa rä däta pekado kontra Äjuä?» (Génesis 39:8, 9).

20. ¿Te bi me̱fi rä Zi Dada Jeoba po José?

²⁰ Mäske José mi ꞌmu̱i yabu̱ de rä familia, pe näꞌä himbi dagi ha nuꞌu̱ yä tentasio bi ñhandui ha Egipto, mäske bi tꞌe̱ntꞌi ha rä fadi. ¿Dä za gi imäjinä hängu bi johya rä Zi Dada Jeoba, nuꞌmu̱ bi hyandi ge José bi ze̱ti nuꞌu̱ yä tentasioꞌu̱? (Proverbios 27:11.) Hänge rä Zi Dada Jeoba nzäntho bi su ꞌne bi jäpi. Por ejemplo, bi gu̱ki de rä fadi ꞌne bi japi Faraón dä hñutsꞌi ngu rä yoho rä gobernante de gatꞌho Egipto (Génesis 41:39-49). Näꞌä bi thogi José, udi ge xa mäjuäni näꞌä hutsꞌi ha Salmo 97:10 nuꞌmu̱ enä: «¡Oh nuꞌähu̱ gi mädihu̱ Jeoba, u̱tsahu̱ näꞌä xä ntsꞌo. Näꞌä supäbi yä te nuꞌu̱ hingi ꞌuege de geꞌä; ꞌne di ñäni de yä yꞌe̱ nuꞌu̱ yä tsꞌomꞌu̱i!».

21. ¿Hanja bi ꞌñudi nꞌa rä ku rä mengu África ge di mädi rä Zi Dada Jeoba ꞌne ge o̱te nuꞌu̱ yä mhända xä uni?

²¹ Mäpaya, ndunthi yä kristianu xä de̱mbäbi rä ejemplo José ꞌne xä jamäsu nunä tsꞌofo uni rä Mäkä Tꞌofo: «U̱tsahu̱ näꞌä xä ntsꞌo, ꞌne mädihu̱ näꞌä xä ñho» (Amós 5:15). Por ejemplo, nꞌa rä kristianu rä mengu África, mää ge nꞌa rä pa, ha rä skuela nꞌa rä nxutsi bi ꞌñembäbi: «Mu̱ gi faxkägi ko mä examen de gä matemática, di prometeꞌi ge gä rꞌaꞌi mä ndoyꞌo ꞌne gä mꞌe̱ngui». Pe näꞌä kristianu enä: «¡Nguntꞌä dä embäbi ge hinä!». ꞌNepu̱ sigi enä: «Gä o̱te rä Zi Dada Jeoba ꞌne yä mhända, xä maxkägi pa hingä ꞌme̱tuäbi rä tꞌekꞌei mä ndoyꞌo. Pa geki, geꞌä mänꞌa ja rä muui ke gatꞌho näꞌä di ofrese nunä xiꞌmhai». Mäjuäni ge nꞌa rä jäꞌi dä za «dä johya po nꞌa hängutho yä pa» o po nꞌa ratotho ora di huahni dä yꞌo̱tꞌe yä pekado. Pe mꞌe̱fa pe̱ꞌtsi te di xofo yä u̱gi ꞌne yä xuñha (Hebreos 11:25, TNM). Pe nuju̱ hingi ja mꞌe̱di gä thogihu̱ njabu̱. Rä Zi Dada Jeoba utkägihu̱ hanja gä ꞌmu̱ihu̱ ko rä johya mäpaya, ꞌne asta di prometegihu̱ ge mu̱ gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ yä mhända, ma dä rꞌakägihu̱ nꞌa rä te pa nzäntho (Proverbios 10:22).

22, 23. Xiꞌmu̱ nꞌa rä kristianu dä dagi ha nꞌa rä däta pekado, ¿di signifika ge Äjuä nunka ma dä pumbäbi? Mää por hanja gi thädi njabu̱.

²² Koꞌmu̱ gatꞌho dyä imperfectohu̱ ꞌne xtä mꞌu̱ihu̱ ko rä pekado, pe̱ꞌtsi te gä o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di pa gä dominähu̱ yä tsꞌo nkꞌatꞌi ꞌne yä tsꞌo mfeni (Romanos 7:21-25, TNM). Rä Zi Dada Jeoba pädi ge rꞌabu̱ di jakägihu̱ xä ñhei gä pe̱fihu̱ näꞌä xä ñho ante rä thandi ꞌne «beni ge nuju̱ drä fonthaihu̱» (Salmo 103:14). Xiꞌmu̱ nꞌa rä kristianu dä dagi ha nꞌa rä däta pekado, ¿di signifika ge Äjuä nunka ma dä pumbäbi? Hinä. Mäjuäni ge toꞌo o̱tꞌe yä pekado nzäntho di xofo yä xuñha ꞌne yä u̱gi, ja ngu bi thogi ko rä rey David. Pe rä Zi Dada Jeoba nzäntho xä ñhoki pa dä uni rä mpumbäte. Pa geꞌä, mähyoni gä arrepentihu̱ ko ngatꞌho mä korasohu̱ ꞌne gä dahu̱ nuꞌu̱ yä pekado xtä o̱tꞌehu̱ (Salmo 86:5; Santiago 5:16, TNM; hñeti Proverbios 28:13).

²³ ꞌNehe, ha gatꞌho yä mhuntsꞌi rä Zi Dada Jeoba xä hñutsꞌi ngu yä mayꞌo rꞌa yä kristianu pa di su ꞌne fadi rä mhuntsꞌi. Nuyu̱ yä ku «nꞌa rä regalo» de Jeoba, ngeꞌä nuyu̱ xa ja yä mfädi ꞌne ya xä ñhoki pa dä rꞌakägihu̱ rä mfatsꞌi habu̱ di jakägihu̱ mꞌe̱di (Efesios 4:8, 12, TNM; Santiago 5:14, 15, TNM). Nuyu̱ yä ku, umbäbi rä mfatsꞌi nuꞌu̱ yä kristianu xä dagi ha yä pekado ꞌne fatsꞌi dä me̱ꞌtsi mänꞌaki nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba. ꞌNehe, umbäbi rä mfatsꞌi pa dä ze̱di yä jamfri ꞌne pa dä bädi dä hyandi «ndaꞌä xä ñho ꞌne ndaꞌä xä ntsꞌo» ꞌne njabu̱ ya hindä yo dagi mänꞌaki ha yä pekado (Proverbios 15:32).

24, 25. a) ¿Hanja bi ꞌñudi näꞌä tsꞌu̱ntꞌu̱ no̱ni Proverbios 7:6-23 ge himi ja rä juisio? b) ¿Hanja dä za gä pädihu̱ «ndaꞌä xä ñho ꞌne ndaꞌä xä ntsꞌo»?

²⁴ Rä Mäkä Tꞌofo pede de nꞌa rä jäꞌi näꞌä «hingi ja rä mfädi», pe ꞌnehe no̱ni nꞌa rä jäꞌi näꞌä pädi «dä hyandi ndaꞌä  xä ñho ꞌne ndaꞌä xä ntsꞌo» (Proverbios 7:7). ¿Xi toꞌo nuꞌu̱ «hingi ja rä mfädi»? Geꞌu̱ nuꞌu̱ hingi pädi dä hyandäse̱ ndaꞌä xä ñho ꞌne ndaꞌä xä ntsꞌo. ¿Por hanja njabu̱ꞌu̱? Rꞌabu̱ ngeꞌä hinxä ñätsꞌitho yä jamfri o tobe hingi pe̱ꞌtsi ndunthi rä esperiensia de hanja ri ꞌñehe dä me̱päbi Äjuä. Hää, rꞌabu̱ nuꞌu̱ di ꞌme̱päbi yä juisio hänge nguntꞌä tagi ha yä däta pekado, ja ngu näꞌä rä tsꞌu̱ntꞌu̱ no̱ni ha Proverbios 7:6-23. Pe nubye̱, ¿xi toꞌo nuꞌu̱ yä jäꞌi pädi «dä hyandi ndaꞌä xä ñho ꞌne ndaꞌä xä ntsꞌo»? Geꞌu̱ nuꞌu̱ tuyämu̱i po dä jamäsu näꞌä ja asta mbo ha yä koraso ꞌne ha yä mfeni. ꞌNehe nuꞌu̱ di xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne heti rä Mäkä Tꞌofo pa dä bädi te di mbeniꞌä. Mäske yä imperfecto, nuꞌu̱ o̱tꞌe ntsꞌe̱di pa dä me̱ꞌtsi yä mfeni xä ntꞌaxi ꞌne dä me̱fi nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä ñho ante yä da Jeoba. Nuꞌu̱ yä jäꞌiꞌu̱, udi ge di mädi yä te ꞌne o̱te rä Zi Dada Jeoba pa yä ñhose̱ ꞌne pa dä «mabi xä ñho» (Proverbios 19:8).

²⁵ Po rängeꞌä mähyoni gi ñꞌanise̱: «Xi nuga, ¿di ꞌmu̱i kombensido ge mu̱ gä o̱te yä mhända Äjuä ma dä hänkägi näꞌä xa mäjuäni rä johya?» (Salmo 19:7-10; Isaías 48:17, 18). ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ mu̱ tobe di pe̱ꞌtsihu̱ yä duda? Mähyoni gä hudihu̱ ꞌne gä mbenihu̱ te mä xuñha ma dä hänkägihu̱ mu̱ hingä o̱tehu̱ nuꞌu̱ yä mhända di rꞌakägihu̱ Jeoba. ꞌNehe mähyoni gä handäse̱hu̱ hängu rä ñhojäꞌi Jeoba, po mäde de gä ꞌmu̱hu̱ ja ngu di mända rä Mäkä Tꞌofo ꞌne gä ñuꞌtsihu̱ mä ñäxuhu̱ ko nuꞌu̱ yä mfeni xä ntꞌaxi (Salmo 34:8; Filipenses 4:8, 9). Mu̱ gä jahu̱bu̱, näꞌä mä mhätehu̱ po rä Zi Dada Jeoba mänꞌa ma dä te ꞌne ma gä mädihu̱ näꞌä di mädiꞌä ꞌne ma gä u̱tsahu̱ näꞌä di u̱tsaꞌä. José ꞌnehe mi rä imperfecto ngu nuju̱, pe mäske njabu̱ näꞌä bi ꞌuege ꞌne bi u̱tsa nuꞌu̱ yä pekado o̱tꞌe yä ꞌñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo. ¿Por hanja bi za bi däpäbi nuꞌu̱ yä tentasio? Ngeꞌä nzäntho bi hyopäbi ge rä Zi Dada Jeoba dä gu̱hni ꞌne dä umbäbi rä mfatsꞌi. ¿Hänge dä hogi gä de̱mbäbihu̱ rä ejemplo? (Isaías 64:8.)

26. ¿Te ma gä handihu̱ ha Rä ntheke 10 ꞌne 11?

 ²⁶ Äjuä himbi umbäbi yä jäꞌi yä mpo̱ngä ꞌmitꞌi ho̱nse̱ ngu yä ntꞌeni o pa dä yꞌo̱tꞌe yä pekado kongeꞌu̱. Rä Zi Dada Jeoba xä umbäbi nse̱ki nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ dä ꞌme̱ngui nꞌa rä ꞌme̱hñä pa dä me̱ꞌtsi rä johya o pa dä me̱ꞌtsi yä bätsi, pe ho̱nse̱ mu̱ xä nthäti (Proverbios 5:18). Ha Rä ntheke 10 ꞌne 11, ma gä pädihu̱ te di mbeni Äjuä de yä medinthäti.