1., 2. Kako je Balaam nameraval škodovati Jehovovemu ljudstvu?

RIBIČ pride na svoj priljubljeni kraj. V mislih ima prav določeno vrsto rib. Izbere vabo in zavihti trnek v vodo. Čez nekaj trenutkov se vrvica napne, palica se upogne in ribič potegne iz vode svoj ulov. Smeji se, ker ve, da je izbral pravo vabo.

² Morda nas to spomni na dogodek iz leta 1473 pr. n. št., ko je Balaam veliko premišljeval o vabi, njegov predvideni plen pa je bilo Božje ljudstvo, ki je taborilo na moabskih ravnicah ob meji Obljubljene dežele. Balaam je trdil, da je Jehovov prerok, a v resnici je bil zgolj pohlepnež, ki so ga najeli, da bi preklel Izraelce. Toda posredoval je Jehova, zato jih je lahko samo blagoslavljal. Ker je bil odločen dobiti svoje plačilo, je razmišljal, da bi morda Boga pripravil do tega, da bi preklel svoje ljudstvo, če bi se le dalo Izraelce premamiti, da bi hudo grešili. S tem v mislih je nastavil vabo – zapeljive mlade Moabke. (4. Mojzesova 22:1–7; 31:15, 16; Razodetje 2:14)

3. Koliko se je Balaamu posrečila ukana?

³ Ali se je ukana posrečila? Do neke mere se je. Desettisoče izraelskih moških se je ujelo na vabo tako, da so se zapletli v »nemoralne odnose z moábskimi hčerami«. Pričeli so celo častiti moabske bogove, med katerimi je  bil tudi ogaben peorski Baal, bog plodnosti oziroma spolnosti. Zato je 24.000 Izraelcev umrlo, tik preden bi vstopili v Obljubljeno deželo. Kako strašna tragedija! (4. Mojzesova 25:1–9)

4. Zakaj se je na tisoče Izraelcev ujelo v zanko nemorale?

⁴ Kako je prišlo do te tragedije? Mnogi Izraelci so v sebi razvili hudobno srce, ker so se oddaljili od Jehova, prav tistega Boga, ki jih je rešil iz Egipta, hranil v pustinji in varno vodil proti Obljubljeni deželi. (Hebrejcem 3:12) Apostol Pavel je o tem dogodku razmišljal in napisal: »Prav tako se ne vdajajmo nečistovanju, kakor so nekateri od njih nečistovali, in jih je v enem dnevu umrlo triindvajset tisoč.« * (1. Korinčanom 10:8)

5., 6. Zakaj je poročilo o tem, da so Izraelci grešili na moabskih ravnicah, dragoceno za nas danes?

⁵ Iz poročila v 4. Mojzesovi knjigi se lahko današnje Božje ljudstvo, ki stoji na pragu veliko večje obljubljene dežele, nauči marsikaj pomembnega. (1. Korinčanom 10:11)  Svet je denimo še mnogo bolj obseden s spolnostjo, kot so bili staroveški Moabci. Poleg tega se vsako leto na tisoče kristjanov ujame v zanko nemorale – enako zanko, v katero so se ujeli Izraelci. (2. Korinčanom 2:11) Nekateri, ki se danes družijo z Božjim ljudstvom, posnemajo Zimríja. Tako kakor si je ta Izraelec drznil privesti Madianko naravnost v svoj šotor v izraelskem taboru, pričnejo s svojim nemoralnim ravnanjem kvarno vplivati na druge v krščanski občini. (4. Mojzesova 25:6, 14; Juda 4)

⁶ Ali se vidite na današnjih moabskih ravnicah? Ali se zavedate, da se vaša nagrada – dolgo pričakovani novi svet – že kaže na obzorju? Če se, potem storite vse, kar je v vaši moči, da ostanete v Božji ljubezni, tako da izpolnjujete zapoved: »Bežite pred nečistovanjem!« (1. Korinčanom 6:18)

7., 8. Kaj je nečistovanje oziroma spolna nemorala in kako tisti, ki nečistujejo, žanjejo, kar so sejali?

⁷ Beseda nečistovanje oziroma spolna nemorala (grško porneía) se v Svetem pismu nanaša na nedovoljene spolne odnose zunaj svetopisemsko priznane zakonske zveze. Sem spadajo prešuštvo, prostitucija in spolni odnosi neporočenih posameznikov (tudi oralna in analna spolnost) ter draženje spolnih organov posameznika, s katerim tisti, ki to počne, ni poročen; pa tudi tovrstno spolno početje med posamezniki istega spola in bestialnost. *

⁸ Sveto pismo nas ne pušča v dvomih. Tisti, ki nečistujejo, ne morejo ostati v krščanski občini in ne bodo prejeli večnega življenja. (1. Korinčanom 6:9; Razodetje 22:15) Poleg tega si že sedaj povzročijo precej škode, saj lahko  pride do izgube zaupanja in samospoštovanja, do nesoglasij v zakonu, slabe vesti, nezaželene nosečnosti, bolezni in celo smrti. (Beri Galačanom 6:7, 8.) Zakaj bi krenili na to pot, če pa je posuta s tolikšno bridkostjo? Na žalost mnogi ne razmišljajo tako daleč naprej, ko storijo prvi napačni korak – dokaj pogosto je to pornografija.

9. Ali je pornografija neškodljiva, kot to trdijo nekateri? Pojasnite.

⁹ V mnogih deželah je pornografijo najti v časopisnih kioskih, glasbi, na televiziji in internetu, ki je pravzaprav prežet z njo. * Ali je neškodljiva, kot to trdijo nekateri? Še zdaleč ne! Tistemu, ki gleda pornografijo, lahko preide v navado samozadovoljevanje. Poleg tega se tak človek prepušča »sramotnim spolnim poželenjem«, kar lahko pripelje do zasvojenosti s spolnostjo, izprijenega spolnega poželenja, resnih nesoglasij v zakonu in celo do razveze. * (Rimljanom 1:24–27; Efežanom 4:19) Neki strokovnjak je zasvojenost s spolnostjo primerjal z rakom. »Rak kar naprej raste in se širi,« pravi. »Redkokdaj izgine sam od sebe. Zelo težko ga je tudi zdraviti in odpraviti.«

10. Kako lahko upoštevamo načelo iz Jakoba 1:14, 15? (Glej tudi okvir » Kako sem dobil moč, da sem postal moralno čist«.)

¹⁰ Razmislite o besedah, ki so zapisane v Jakobu 1:14, 15: »Vsak [je] preizkušan, ko ga njegova lastna želja vleče in vabi. Ko potem ta postane rodovitna, rodi greh, greh pa, ko je izvršen, rodi smrt.« Če se torej v vaših mislih pojavi  napačna želja, jo nemudoma odstranite! Če recimo zagledate erotičen prizor, se hitro obrnite stran ali ugasnite računalnik oziroma na televiziji izberite drug program. Storite vse, kar je treba, da ne bi podlegli nemoralni želji, in to še preden uide izpod nadzora ter vas prevzame! (Beri Matej 5:29, 30.)

11. Kako lahko pokažemo, da zaupamo Jehovu, ko se bojujemo z neprimernimi željami?

¹¹ Tisti, ki nas pozna bolje kot mi sami sebe, nas z vso pravico svari: »Zatrite nagnjenja, ki se kažejo v vaših zemeljskih telesih: nečistovanje, nečistost, spolno poželenje, škodljive želje in lakomnost, ki je malikovanje.« (Kološanom 3:5) To je res lahko izziv. Ampak spomnite se, da imamo ljubečega in potrpežljivega nebeškega Očeta, ki ga  lahko prosimo za pomoč. (Psalm 68:19) Zato se brž, ko v svojem umu zaznate neprimerne misli, obrnite k njemu. Molite za »moč, ki presega običajno«, in se prisilite premišljevati o drugih rečeh. (2. Korinčanom 4:7; 1. Korinčanom 9:27; glej okvir » Kako se lahko znebim razvade?«.)

12. Kaj je naše »srce« in zakaj ga moramo varovati?

¹² Modri Salomon je napisal: »Bolj kot vse drugo, kar je treba varovati, varuj svoje srce, kajti iz njega izvira življenje.« (Pregovori 4:23) Naše »srce« je naša notranjost, to, kakšni v resnici smo v Božjih očeh. Poleg tega naše večno življenje ni odvisno od mnenja, ki ga imajo drugi o nas, temveč od tega, kako Bog gleda na naše »srce«. Tako preprosto in hkrati resno je to. Zvesti Job je sklenil zavezo oziroma sporazum s svojimi očmi, da ne bo gledal ženske in ob tem razmišljal o nespodobnih rečeh. (Job 31:1) Kako čudovit zgled za nas! Psalmist je pokazal enako stališče, ko je molil: »Odvrni moje oči od ničvrednih stvari!« (Psalm 119:37)

13. Kdo je bila Dina in zakaj ni modro izbrala svojih prijateljev?

¹³ Kot smo videli v 3. poglavju, lahko naši prijatelji močno vplivajo na nas – dobro ali slabo. (Pregovori 13:20; beri 1. Korinčanom 15:33.) Razmislite na primer o Dini, hčerki očaka Jakoba. Čeprav so jo starši dobro vzgajali, ni modro ravnala, ko se je spoprijateljila s kanaanskimi dekleti. Tako kot Moabci so bili tudi Kanaanci znani po nemoralnem življenju. (3. Mojzesova 18:6–25) Kanaanski moški, med katerimi je bil tudi Sihem, ki je bil »najuglednejši« v hiši svojega očeta, so menili, da Dina podobno kot druga dekleta v Kanaanu ne bi imela nič proti nespodobnemu spolnemu zapeljevanju. (1. Mojzesova 34:18, 19)

14. Do česa je prišlo zaradi Dinine izbire prijateljev?

 ¹⁴ Dina verjetno ni pomislila na spolne odnose, ko je videla Sihema. On pa je storil to, kar se je večini Kanaancev zdelo čisto normalno, ko so se spolno vzburili. Kakršno koli Dinino upiranje v zadnjem trenutku ni nič več zaleglo. Sihem jo je namreč »vzel« in »jo posilil«. Videti je, da se je kasneje vanjo »zaljubil«, toda to ni opravičevalo njegovega dejanja. (Beri 1. Mojzesova 34:1–4.) Zaradi tega pripetljaja pa ni trpela samo Dina. Njena izbira prijateljev je navsezadnje vsej njeni družini nakopala sramoto in jo spravila na slab glas. (1. Mojzesova 34:7, 25–31; Galačanom 6:7, 8)

15., 16. Kako si lahko pridobimo pravo modrost? (Glej tudi okvir » Svetopisemski stavki za poglobljeno premišljevanje«.)

¹⁵ Dina se je iz tega, kar je doživela, sicer naučila nekaj pomembnega, vendar po težji poti. Tistim, ki ljubijo in ubogajo Jehova, pa se ni treba učiti na takšen način.  Ker poslušajo Boga, udejanjajo nasvet: »Hodi z modrimi.« (Pregovori 13:20a) Zato doumejo »celotno pot dobrega« in se ognejo nepotrebnih težav in bolečin. (Pregovori 2:6–9; Psalm 1:1–3)

¹⁶ Božja modrost je na voljo vsem, ki si jo močno želijo in ki to željo potešijo tako, da vztrajajo v molitvah ter redno preučujejo Božjo Besedo in publikacije od zvestega in  preudarnega sužnja. (Matej 24:45; Jakob 1:5) Poleg tega je pomembno, da smo ponižni, kar pokažemo tako, da smo pripravljeni ubogati svetopisemski nasvet. (2. kraljev 22:18, 19) Na primer, kristjan morda načeloma sprejema dejstvo, da je lahko njegovo srce zvijačno in v obupu pripravljeno storiti vse. (Jeremija 17:9) Toda ali je takrat, ko je v neki okoliščini ravnal nespametno, dovolj ponižen, da sprejme ljubeči nasvet in pomoč?

17. Opišite okoliščino, ki se lahko pojavi v družini, in povejte, kako bi se lahko oče o tem pogovoril s svojo hčerko.

¹⁷ Zamislite si naslednjo okoliščino. Oče svoji hčerki ne dovoli, da bi skupaj z mladim kristjanom odšla kam ven, razen če je zraven še kdo. Dekle nato ugovarja: »Toda oče, ali mi ne zaupaš? Nič napačnega ne bova storila!« Ta kristjanka morda ljubi Jehova in ima najboljše namene, vendar ali »hodi po poti modrosti«, tako kot jo uči Bog? Ali izpolnjuje zapoved »Bežite pred nečistovanjem!«? Ali pa nepremišljeno »zaupa svojemu srcu«? (Pregovori 28:26) Morda se lahko spomnite še drugih načel, ki bi temu očetu in njegovi hčerki pomagala pri reševanju zadeve. (Glej Pregovori 22:3; Matej 6:13; 26:41.)

18., 19. Katera skušnjava je doletela Jožefa in kako se je z njo spoprijel?

¹⁸ Jožef je bil kreposten mladenič in Dinin polbrat. Ljubil je Boga in bežal pred nečistovanjem. (1. Mojzesova 30:20–24) Kot otrok je na lastne oči videl, kaj se je pripetilo, ker je njegova sestra ravnala nespametno. Nedvomno sta ga ta izkušnja in želja, da ostane v Božji ljubezni, varovali leta kasneje v Egiptu, ko ga je žena njegovega gospodarja »dan za dnem« skušala zapeljati. Seveda Jožef kot suženj ni mogel enostavno pustiti svoje službe in oditi!  V teh okoliščinah je moral pokazati modrost in pogum. To je storil tako, da je znova in znova zavrnil Potifarjevo ženo in na koncu zbežal od nje. (Beri 1. Mojzesova 39:7–12.)

¹⁹ Pomislite: Če bi Jožef sanjaril o tej ženski oziroma iz dneva v dan premišljeval o spolnosti, ali bi lahko ostal značajen? Najbrž ne. Jožef se ni želel ukvarjati z grešnimi mislimi, saj je cenil svoj odnos z Jehovom, kar je bilo očitno iz njegovega odgovora Potifarjevi ženi. »Moj gospodar,« je rekel Jožef, »mi ni odrekel [ničesar] razen tebe, ker si njegova žena. Kako bi torej mogel storiti takšno hudo dejanje in grešiti proti samemu Bogu?« (1. Mojzesova 39:8, 9)

20. Kako je Jehova vodil stvari v Jožefovem primeru?

²⁰ Predstavljajte si, kako vesel je moral biti Jehova, ko je opazoval mladega Jožefa, ki je daleč od svoje družine dan za dnem ostajal značajen. (Pregovori 27:11) Kasneje je Jehova stvari vodil tako, da Jožefa v Egiptu niso le izpustili iz zapora, temveč so ga tudi izbrali za prvega ministra in upravitelja zalog hrane! (1. Mojzesova 41:39–49) Kako resnične so besede iz Psalma 97:10: »Vi, ki ljubite Jehova, sovražite húdo! On varuje dušo svojih zvestovdanih, iz rok hudobnih jih rešuje.«

21. Kako je neki mlad brat v eni od afriških dežel pokazal, da je moralen?

 ²¹ Podobno danes mnogi Božji služabniki izpolnjujejo zapoved: »Sovražite húdo in ljubite dobro.« (Amos 5:15) Neki mlad brat iz ene od afriških dežel se spominja, da mu je sošolka drzno ponudila spolni odnos v zameno za pomoč pri testu iz matematike. »Takoj sem jo zavrnil,« pravi. »Ostal sem značajen in tako ohranil dostojanstvo in samospoštovanje, to dvoje pa je veliko vrednejše od zlata in srebra.« Res je, da lahko imamo od greha »začasen užitek«, vendar takšni bežni užitki pogosto s seboj prinesejo mnogo bolečin. (Hebrejcem 11:25) Poleg tega kar zbledijo v primerjavi s trajno srečo, ki izvira iz poslušnosti Jehovu. (Pregovori 10:22)

22., 23. a) Zakaj kristjanu, ki resno greši, ni treba izgubiti upanja? b) Kakšna pomoč je na voljo prestopniku?

²² Vsi si moramo zaradi lastne nepopolnosti prizadevati, da nas ne bi obvladale mesene želje in da bi delali, kar je prav v Božjih očeh. (Rimljanom 7:21–25) Jehova se tega zaveda, »spominja se, da smo prah«. (Psalm 103:14) Včasih pa kristjan morda resno greši. Ali s tem izgubi vsako upanje? Nikakor ne! Resda se prestopnik morda ne more ogniti bolečim posledicam svojega dejanja, podobno kot se ni mogel kralj David. Vendar je Bog vedno pripravljen odpuščati tistim, ki se pokesajo in odkrito priznavajo svoje grehe. (Psalm 86:5; Jakob 5:16; beri Pregovori 28:13.)

²³ Poleg tega je Bog v krščanski občini ljubeče priskrbel »darove v obliki ljudi« – zrele duhovne pastirje, ki so sposobni priskočiti na pomoč in to tudi radi storijo. (Efežanom 4:8, 12; Jakob 5:14, 15) Njihov cilj je prestopniku pomagati,  da obnovi svoj odnos z Bogom in da si »pridobiva razsodno srce«, tako da ne ponavlja greha. (Pregovori 15:32)

24., 25. a) Kako je mladenič, ki je opisan v Pregovorih 7:6–23, pokazal, da je bil »nerazsodnega srca«? b) Kako si lahko pridobimo »razsodno srce«?

²⁴ Sveto pismo govori o človeku »nerazsodnega srca« in o tistem, ki si pridobiva »razsodno srce«. (Pregovori 7:7) Nekomu, ki je »nerazsodnega srca«, morda primanjkuje sprevidevnosti in dobre presoje zaradi duhovne nezrelosti in neizkušenosti v služenju Bogu. Podobno kot mladenič, ki je opisan v Pregovorih 7:6–23, se morda lažje ujame v zanko hudega greha. Vsak, ki si »pridobiva razsodno srce«, pa posveča precej pozornosti svoji notranjosti, tako da redno preučuje Božjo Besedo in ob tem tudi moli. Kljub nepopolnosti svoje misli, želje, čustva in cilje v življenju po svojih najboljših močeh usklajuje s tem, kar odobrava Bog. Tako »ljubi svojo dušo« oziroma si pridobiva Božjo naklonjenost in bo »našel dobro«. (Pregovori 19:8)

²⁵ Vprašajte se: Ali sem povsem prepričan, da so Božja merila dobra? Ali trdno verjamem, da bom najbolj srečen, če se jim bom podrejal? (Psalm 19:7–10; Izaija 48:17, 18) Če vas obhajajo dvomi, četudi majhni, jih vsekakor preženite. Poglobljeno premišljujte o posledicah, ki doletijo tiste, ki se ne menijo za Božje zakone. Poleg tega »okusite in spoznajte, da je Jehova dober«, tako da živite po resnici in da polnite svoj um s prijetnimi mislimi, ki so resnične, pravične, čiste, ljubeznive in krepostne. (Psalm 34:8; Filipljanom 4:8, 9) Lahko ste prepričani, da bolj ko tako ravnate, bolj ljubite Boga in to, kar on ljubi, ter bolj sovražite to, kar on sovraži. Jožef ni imel nadčloveških sposobnosti, a mu je uspelo bežati »pred nečistovanjem!« To pa zato, ker je Jehovu  dovolil, da ga je mnoga leta oblikoval in tako vanj vsadil željo, da mu ugaja. Naj enako velja tudi za vas! (Izaija 64:8)

26. Katera pomembna tema bo pojasnjena v nadaljevanju?

²⁶ Naš Stvarnik nam ni dal razmnoževalnih organov zato, da bi jih uporabljali zgolj kot igrače za bežni užitek, temveč nam jih je dal za razmnoževanje in uživanje v intimnostih znotraj zakonske zveze. (Pregovori 5:18) Božje gledišče o zakonski zvezi je opisano v naslednjih dveh poglavjih.