Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA 11

‘Ese̱le̱ diba di be̱ lambo l’edube’

‘Ese̱le̱ diba di be̱ lambo l’edube’

“Bwane̱ munj’ango̱ [ń’eso̱mbe̱] muńe̱nge̱.”​—MINIA 5:18.

1, 2. Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jombwea e, ońola nje pe̱ e?

YETE̱NA we nde mome nu bai to̱so̱ muto nu babe̱, diba lo̱ngo̱ le bonam e, nga we nde oteten a mitakisan minde̱ne̱ e? Mo̱, mulatako ma bo̱ibo̱i ma bińo̱ na mom’ango̱ to̱so̱ na munj’ango̱ mwe nde o bo̱mbo̱ e? Mo̱, diba lā nde wa k’ewes’epa o ńingo nga we o bwane̱ mo̱ muńe̱nge̱ e̱? Yete̱na nika, ye̱ke̱i te̱ we o bwa ndutu ná mulatako ma mbidimbidi ma wea o tano̱ o bwane̱ muńe̱nge̱ kwaṅ mu málo̱ko̱me̱. Ka mō̱ ńe Kriste̱n, o me̱nde̱ to̱ndo̱ ye̱ke̱i te̱ ná diba lo̱ngo̱ di sese Yehova, Loba o to̱ndino̱. Nde, pondapo̱ bete̱medi bo̱ngo̱ o tatan be o takise̱ teten ango̱, na bwese̱ wa ndutu. To̱ e be̱ so̱ nde nika, son, o s’o̱nge̱le̱ ná bete̱medi bo̱ngo̱ be si be̱n pe̱ dipita to̱ diwo̱.

2 Kriste̱n iwo̱ yena ye bonam o diba we̱nge̱, i kusi mitakisan ńai ńena i si tano̱ pe̱ i we̱le̱ koka wuma iwo̱, i ta nde i ni sue̱le̱ diba. Nde, i timbi so̱ mwano o bata joúse̱ mulatako mabu. Wa pe̱ we ná o so̱ bonam o diba lo̱ngo̱. Ne̱ni e?

SISEA BE̱BE̱ NA LOBA, O SISEYE PE̱ BE̱BE̱ NA MOM’ANGO̱ TO̱SO̱ NA MUNJ’ANGO̱

3, 4. Ońola nje mome na muto be o diba ba me̱nde̱no̱ sisea mō̱ na nune̱ be̱be̱ yete̱na ba we̱ o sisea be̱be̱ na Loba e? Bola eyembilan.

3 Bińo̱ babane̱ lo me̱nde̱ sisea mō̱ na nune̱ be̱be̱ yete̱na lo we̱ o sisea be̱be̱ na Loba. Ońola nje e? Ombwea te̱ yen eyembilan: Dutea ná mudongo mu sombame̱ ka njongo​—was’ao ńe ebapa nde sas’ao e sombame̱. Babo̱ babane̱ ba te̱m owas’a mudongo, mome la múdi ma pongo, muto pe̱ la múdi ma mikondo. Ba mabotea o jondea mwemba. O ni ponda ba diano̱ owas’a mudongo, eyek’a bwaba ba lo̱ndo̱ yabi babo̱. Nde, ni ponda mo̱ ńabu te̱ eno̱ jondea wala la sas’a, bo bwaba ba lo̱ndo̱ bo mawuta, ba kumwa sisane̱le̱ be̱be̱ son na son. We o so̱ṅtane̱ belēdi ba mbaki yen eyembilan e mokwe̱le̱no̱ e?

4 We ná o langisane̱ miwe̱n o mapo̱ngo̱no̱ o bolea Yehova o mususu na miwe̱n weno̱ ná o po̱ngo̱ o jondea o mudongo. Kana o to̱ndino̱ Yehova, ye ná e kwalabe̱ ná we o we̱ na ngińa o jondea o mudongo. Nde, yete̱na bińo̱ na mom’ango̱ to̱so̱ munj’ango̱ lo titi batabata, bińo̱ le nde ka bato be owas’a mudongo moto te̱ o mao múdi. Nje so̱ e me̱nde̱ po̱ ke̱ lo bengi jondea e? Ye mbale̱ ná o bebotedi eyek’a lo̱ndo̱ e mabe̱ bińo̱ babane̱ ye oteten a ńu. Nde, nika o mabatano̱ po̱ngo̱ miwe̱n o sisea be̱be̱ na Loba​—miwe̱n o jondea mudongo​—bińo̱ babane̱ lo masisea mō̱ na nune̱ be̱be̱. Sisea la be̱be̱ na Loba nde le lambo la mweńa di mabole̱ ná lo siseye mō̱ na nune̱ be̱be̱. Nde ne̱ni weno̱ ná o bola nika e?

So̱ṅtane̱ la Bibe̱l di be̱n ngińa o jouse̱ diba lasu yete̱na di we̱le̱ mo̱ o ebolo

5. (a) Ne̱ni sisea be̱be̱ na Loba, nde o sisea pe̱ be̱be̱ na mom’ango̱ to̱so̱ munj’ango̱ o mulemlem ma ponda e? (b) Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ diba e?

5 Mbadi po̱ ńa mweńa o jondea o mudongo, ńe nde ke̱ bińo̱ babane̱ lo mabupe̱ malea ma diba ma maso̱be̱ o Eyal’a Loba. (Myenge 25:4; Yesaya 48:17, 18) Jombweye te̱ to̱ti la tobotobo la malea ńamuloloma Paulo a bolino̱. Mo̱ ná: “Ese̱le̱ diba di be̱ bato be̱se̱ lambo l’edube.” (Bonahebe̱r 13:4) Nje nika e mapulano̱ kwala e? Eyal’a “edube” e mapula nde kwala lambo le mweńa jita na tiki pe̱. Nika pe̱ nde Yehova a me̱ne̱no̱ diba​—ka lambo le tiki.

NDOL’A YEHOVA ŃA ŃO̱NGO̱ŃO̱NGO̱ E TUTE̱LE̱ WA

6. Nje malea ma Paulo jombwea diba ma malee̱le̱no̱ e, ońola nje yeno̱ mweńa o ne̱nge̱ nika o mo̱nge̱le̱ e?

6 Ye mbale̱ ná, ka baboledi ba Loba, bińo̱ babane̱ lo mábia ná diba le tiki, le pe̱ na mo̱me̱ne̱ bosangi. Yehova mo̱me̱ne̱ nde a te̱se̱ diba. (Langa Mateo 19:4-6.) Nde, yete̱na o tatan o be̱n mitakisan o diba lo̱ngo̱, bia la buka te̱ ná diba le nde lambo l’edube di si dongame̱ne̱ o tute̱le̱ bińo̱ o bongwane̱le̱ na ndolo, n’edube. Nje so̱ e me̱nde̱ tute̱le̱ bińo̱ o bola nika e? Maka ná te̱ite̱i ne̱ni Paulo a to̱pedino̱ to̱ti la lee̱le̱ l’edube. A si kwali ná, “diba le edube”; o diwengisan, a kwali nde ná, ‘ese̱le̱ diba di be̱ lambo l’edube.’ Paulo a si ta a to̱pea buka te̱ ońola lambo e̱nno̱; a ta nde a bola jome̱le̱. * Ne̱nge̱ la nika o mo̱nge̱le̱ le ná longwane̱ wa o bata be̱ne̱ ngudi o so̱se̱le̱ wea ndolo o be̱ne̱ne̱no̱ munj’ango̱ to̱so̱ mom’ango̱. Ońola nje nika e?

7. (a) Njika mambenda ma Betiledi di mabupe̱no̱ e, na ońola nje e? (b) Njika tombwane̱ sengane̱ di mawanano̱ e?

7 Baise̱ te̱ na wame̱ne̱ ne̱ni o mano̱ngo̱no̱ mane̱ mambenda ma Betiledi, ka timbise̱le̱ la bape̱pe̱ bokwedi to̱so̱ jome̱le̱ la jukea o mako̱to̱ne̱ ońola jowe̱. (Mateo 28:19; Bonahebe̱r 10:24, 25) Ye mbale̱ ná, bupe̱ la ma mambenda le ná di be̱ ndutu ponda iwo̱. Bato o mate̱ye̱no̱ dikalo be ná ba si kase mo̱, to̱so̱ ebol’ango̱ ya dikabo la buńa ye ná e wo̱lise̱ wa o dime̱ne̱ yeno̱ ná e be̱ wa ndutu jita o jukea o ndongame̱n a Kriste̱n. Nde to̱ na nika o mabenga te̱ nde te̱ dikalo la myango ma Janea, na jukea pe̱ o ndongame̱n ye̱se̱. To̱ moto a titi ná eka wa o bola nika​—to̱ Satan mo̱me̱ne̱! Ońola nje e? Ońolana ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ o be̱ne̱ne̱no̱ Yehova e matute̱le̱ wa o ne̱nge̱ mambenda mao. (1 Yohane 5:3) Njika tombwane̱ nika e mawanano̱ e? No̱ngo̱ la dongo o ebol’a dikalo na jukea o ndongame̱n ye̱se̱ di mabola wa musango ma teten, na mutam ma mbale̱ ońolana o bi ná o mabola jemea la Loba. Ben besengedi ba teten be mabatea wa ngudi. (Nehemia 8:10) Njika belēdi be oten e?

8, 9. (a) Nje ye ná e tute̱le̱ biso̱ o sengane̱ jome̱le̱ la we̱le̱ diba edube e, na ońola nje e? (b) Njika mato̱ti maba di malano̱ jombwea tatan e?

8 Ka nje te̱ ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ o to̱ndino̱ Loba e matute̱le̱no̱ wa o sengane̱ mbend’a te̱ la dikalo nikame̱ne̱ pe̱ na ńa jukea o ndongame̱n to̱na mitakisan, nika pe̱ nde ndolo o to̱ndino̱ Yehova e matute̱le̱no̱ wa o bupe̱ din jome̱le̱ la Betiledi ná ‘ese̱le̱ diba [lo̱ngo̱] di be̱ lambo l’edube,’ to̱ e be̱ nde o ponda nika e me̱ne̱ne̱no̱ ka lambo le ndutu o bola. (Bonahebe̱r 13:4; Myenge 18:30; Mulangwedi 5:4) O mbata nika, mulemlem ka nje te̱ miwe̱n mo̱ngo̱ ma no̱ngo̱ dongo o ebol’a dikalo na jukea o ndongame̱n mi mawaneano̱ wa njoasoa minam ma Loba, nika pe̱ nde miwe̱n mo̱ngo̱ ma bola diba lo̱ngo̱ edube mi me̱nde̱no̱ je̱ne̱ne̱ na Yehova, mi namsabe̱ pe̱ na mo̱.​—1 Tesalonika 1:3; Bonahebe̱r 6:10.

9 Ne̱ni so̱ weno̱ ná o we̱le̱ diba lo̱ngo̱ edube e? Wangame̱ne̱ o banga bedangwedi be ná be ńamse̱ diba lo̱ngo̱. Omo̱ń a nika, no̱ngo̱ matanga ma lo̱ndo̱ ma moúse̱ mulatako oteten a diba.

BANGA BETO̱PEDI NA BEDANGWEDI BE MAWE̱LE̱ DIBA MBINDO

10, 11. (a) Njika bedangwedi be mawe̱le̱ diba mbindo e? (b) Njika myuedi jangame̱ne̱no̱ jombwea na mom’asu to̱so̱ na munj’asu e?

10 Nika ńe mbu to̱ mininga we̱nge̱, muto mō̱ nu babe̱ ńe Kriste̱n a kwalino̱ ná: “Na makane̱ Yehova ná ongwane̱ mba o lembe̱.” O lembe̱ nje e? A tele̱ye̱ ná: “Byala ba mom’am be make̱ mba bebango. Na si be̱n bebango be me̱ne̱ne̱ na miso̱, nde byala bao ba bobe ba ponda te̱, ka ‘Wā nde mba mūna!’ na ‘O si be̱ne̱ne̱ mba ebolo to̱ ewo̱!’ be ke̱ mba bebango o mulema.” Nun muto a ta nde a kwalea lambo le bodilo jita​—byala ba bobe o ndabo a diba.

11 Nika ńe ndutu jita ke̱ bome na bito o ndabo a maba ya Kriste̱n ba masoe̱le̱ mō̱ na nune̱ byala ba bobe o ńolo, ba ke̱ne̱ bebango ba mulema bena be titi bu o bo̱lise̱! E bian ná, diba di londi na byala ba bobe di titi edube. Mo̱, nika nde ńe bete̱medi ba diba lo̱ngo̱ e? Mbadi po̱ ńa bia ńe nde baise̱ mom’ango̱ to̱so̱ munj’ango̱ na sibise̱ la ńolo ná, “Mo̱, byala bam be matakise̱ wa o mulema e?” Yete̱na a mo̱nge̱le̱ ná o ponda ye̱se̱ byala bo̱ngo̱ be make̱ mo̱ bebango o mulema, be̱ ńai ni le̱le̱m o po̱ngulane̱ ede̱mo ango̱.​—Galatia 5:15; langa Efeso 4:31.

12. Nje ye ná e bola ná jowe̱ la moto di be̱ ewolo o miso̱ ma Loba e?

12 Ne̱nge̱ o mo̱nge̱le̱ bwambwam ná, mbadi o mabolane̱no̱ eyem’ango̱ o ndabo a diba e mańamse̱ mulatako mo̱ngo̱ na Yehova. Bibe̱l e makwala ná: “Moto a mo̱nge̱le̱ te̱ ná a dube̱ Loba, nde a s’embe̱ eyem’ao, a wo̱ndo̱ nde mulema mao, ke̱ dube̱ lao la Loba le nde ewolo.” (Yakobo 1:26) O titi ná waba beto̱pedi bo̱ngo na jowe̱ lo̱ngo̱. Bibe̱l e si masue̱le̱ ná nje ye̱se̱ e mabolane̱ o ndabo a diba ye nde to̱ lambo etum te̱ moto a makwalano̱ ná e nde muboled’a Loba. Son, o si wo̱ndo̱ wame̱ne̱. Nika e titi lambo disadi. (Langa 1 Petro 3:7.) We ná o be̱ne̱ dibie̱ la bola la mambo, o be̱ pe̱ ko̱di, nde yete̱na byala o mabolane̱no̱ o kwalisane̱ nu o baino̱ be nde ka po̱ a bowoli, ke̱ o titi we̱le̱ diba edube, jowe̱ lo̱ngo̱ pe̱ le nde ewolo o miso̱ ma Loba.

13. Ne̱ni mome to̱so̱ muto ńe o diba eno̱ ná a bwese̱ nu a baino̱ ndutu e?

13 E mapula pe̱ ná bato baba be o diba ba no̱nge jangame̱ye̱ ná ba si bwese̱ mō̱ na nune̱ ndutu esibe̱ m’boṅsan. Jombweye byembilan beba ben: Munańango ńe o bongwe̱ bana muso̱lo̱ki a ko̱lo̱ngo̱ne̱ bele̱ munasango mō̱ nu bai o mwemba o baise̱ mo̱ malea, ba makwala ponda bwaba o telefon; munasango ńe mulamba a be̱n ko̱lo̱ngo̱ne̱ la tombise̱ ponda bwaba o dikalo woki te̱ na munańango nu babe̱. Nu munasango nu bai to̱so̱ nu munańango nu babe̱ be ná ba si be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe, nde ne̱ni bedangwedi babu beno̱ ná be takise̱ nu ba baino̱ e? Munańango mō̱ ńe oteten a be bete̱medi mo̱ ná: “Bia la ná mom’am a mombwea jita munańango nupe̱pe̱ o mwemba na tombise̱ pe̱ ponda jita na mo̱ di mabwese̱ mba ndutu. Nika e maye̱use̱ mba.”

14. (a) Njika m’bē̱ ma ndabo a diba kalat’a Bebotedi 2:24 e mabonde̱no̱ e? (b) Njika myuedi jangame̱ne̱no̱ baise̱ biso̱me̱ne̱ e?

14 Moto e ná a so̱ṅtane̱ ná nu munańango to̱so̱ nu munasango, na bape̱pe̱ bena be o mulemlem ma mitakisan o diba labu ba bwe ndutu. Ebanja nu ba baino̱ a titi bupe̱ ben bediedi Loba a bolino̱ jombwea diba ná: “Moto a me̱nde̱ dia sango na ńango, a tingame̱ na munj’ao.” (Bebotedi 2:24) Ye mbale̱ ná, ba be o diba ba dia ba mabola bayedi babu edube, nde bete̱sedi ba Loba be mabaise̱ ná ba se̱le̱ nde jombwea nu ńena ba baino̱. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na Kriste̱n, i to̱ndi bonasango abu o mwemba jita, nde nu ba baino̱ nde bangame̱ne̱no̱ se̱le̱ jombwea. Bonasango ba bai ba matombise̱ te̱ ponda jita o ńai ni si te̱nge̱n, to̱so̱ be̱ batabata jita na bane̱ bonasango sepo̱n bonańango bape̱pe̱ o mwemba, nika e matakise̱ diba labu. Nika pe̱ nde yeno̱ ke̱ munańango nu babe̱ a mabola mulemlem. Mo̱, nika nde ńe o wane̱ myambo o ndabo ango̱ ńa diba e? Baise̱ na wame̱ne̱ ná, ‘Mo̱, na mabola mwenj’am ponda, ndolo, na jombwea pe̱ mo̱ ńai ni dongame̱n e?’

15. Bupisane̱ Mateo 5:28, ońola nje bonasango na bonańango be o diba ba s’angame̱nno̱ jombwea o ńai ni si te̱nge̱n moto nupe̱pe̱ e?

15 Omo̱ń a nika bonasango ba bai ba mombweye̱ o ńai ni si te̱nge̱n bonańango ba titi bito babu, be nde dangwa o nge’a nde̱nde̱le̱. Mulemlem pe̱ na bonańango ba babe̱ ba mabole̱ nika. Nje ye ndutu o kwala ye nde ná Kriste̱n iwo̱ ye o diba i timbi to̱ndo̱ ba ba ta babo̱ batabata. (Mateo 5:28) Ni ńai a mulatako mu die̱le̱ o bedangwedi be si mawe̱le̱ diba edube, na buka nika mo̱me̱ne̱. Jombweye nje ńamuloloma Paulo a kwalino̱ jombwea di to̱ti.

‘NO̱NGO̱ LA DIBA DI SI BE̱NE̱ MISAN’

16. Njika mbenda Paulo a bolino̱ jombwea diba e?

16 Dibokime̱ne̱ ombusa mo̱ jome̱le̱ ná ‘ese̱le̱ diba di be̱ lambo l’edube,’ Paulo a bati pe̱ ná: “No̱ngo̱ la diba pe̱ di si be̱ne̱ misan; ebanja Loba a me̱nde̱ kaise̱ bato ba titi ko̱nji na bamusonje.” (Bonahebe̱r 13:4) Paulo a bolane̱ eyal’a “no̱ngo̱ la diba” o pula kwalea lata la mome na muto. Di lata di si ‘be̱n misan,’ to̱so̱ bedangwedi ba mbindo, yete̱na le nde buka te̱ oteten a bete̱sedi ba diba. Ońola nika Kriste̱n i mabupe̱ ben byala be wu na mudī-musangi ná: “Bwane̱ munj’ango̱ [ń’eso̱mbe̱] muńe̱nge̱.”​—Minia 5:18.

17. (a) Ońola nje Kriste̱n i si makasano̱ mbadi wase e me̱ne̱no̱ musonje e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná di bupe̱ eyembilan Hiob a bolino̱ e?

17 Ba ba malate̱ na moto nupe̱pe̱ nu titi nu ba baino̱ ba si malee̱le̱ edube to̱ ewo̱ ońola bete̱sedi ba Loba. O ka mbale̱, bō̱ we̱nge̱ ba me̱ne̱ musonje ka lambo la bwam. Nde, mbadi bane̱ bato ba me̱ne̱no̱ musonje e s’angame̱ne̱ yue̱le̱ mbadi Kriste̱n i me̱ne̱no̱ mo̱. Ba bi ná o sukan, seto̱ moto, nde “Loba a me̱nde̱ kaise̱ bato ba titi ko̱nji na bamusonje.” (Bonahebe̱r 10:31; 12:29) Kriste̱n a mbale̱ i mabupe̱ byanedi ba Yehova jombwea di to̱ti. (Langa Roma 12:9.) O̱nge̱le̱ ná Hiob a kwali ná: “Na ńo̱di male na miso̱ mam.” (Hiob 31:1) E, ná i si dangwa to̱ tanga diwo̱ di malane̱ o musonje, Kriste̱n a mbale̱ i malea miso̱ mabu, i si mombwa tom na bepuledi ba bobe moto nupe̱pe̱ nu titi nu ńena ba baino̱.​—Ombwa Beteledi ba mbata “Nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea Kwed’a diba na jabane̱.”

18. (a) Njika bobe musonje mweno̱ o miso̱ ma Yehova e? (b) Njika mulatako mwe oteten a musonje na jowe̱ la losango e?

18 Njika bobe musonje mweno̱ o miso̱ ma Yehova e? Mbend’a Mose e mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mo̱. O mińa ma Israel, musonje na jowe̱ la losango ba ta nde o mulemlem ma muso̱ngi ma myobe mi maleneye̱ mbako a kwedi. (Levitiko 20:2, 10) We o je̱ne̱ mulatako mwe oteten a musonje na jowe̱ la losango e? Mot’a Israel nu mowe̱ losango a bule̱le̱ nde male me oteten a mo̱ na Yehova. Mulemlem pe̱ na mot’a Israel nu mawite̱ musonje, a bule̱le̱ nde male me oteten a mo̱ na munj’ao. Babo̱ babane̱ ba bule̱le̱ male. (Bebusedi 19:5, 6; Ndimbisedi 5:9; langa Maleaki 2:14.) Babo̱ babane̱ ba kwedi muka oboso ba Yehova, Loba la jemea na la lakisane̱.​—Myenge 33:4.

19. Nje ye ná yoúse̱ bedomsedi ba moto ba banga wite̱ musonje e, ońola nje pe̱ e?

19 Ye mbale̱ ná Kriste̱n i titi owas’a Mbend’a Mose. Nde, bia la ná o mińa ma Israel ńa kwaṅ musonje mu ta nde bobe bonde̱ne̱ le ná di bata jembe̱ Kriste̱n o bupe̱ bedomsedi ba no̱ngino̱ o banga wite̱ musonje. Ońola nje e? Jombweye yen elangisan: Mo̱, we ná wingea o ndabo a ebasi ńa matumba, o nunge̱ mabo̱ngo̱ wase, o kane̱ oboso ba njimbidi e? O me̱nde̱ kwala ná ‘tomtom!’ Nde o me̱nde̱ bola nika yete̱na ba kakane̱ wa eyeka mo̱ni e? O me̱nde̱ jalabe̱ ná ‘O longe̱!’ E, bolane̱ la jo̱nge̱le̱ buka te̱ la to̱bo̱ Yehova tongwea na jowe̱ la losango le Kriste̱n a mbale̱ lońo̱ńo̱. Nika pe̱ nde jo̱nge̱le̱ la wite̱ musonje o to̱bo̱ Yehova Loba labu, nikame̱ne̱ pe̱ na nu ńena ba baino̱ langame̱ne̱no̱ be̱ Kriste̱n lońo̱ńo̱​—to̱ ba be̱ nde o njika bete̱medi be ná be tute̱le̱ babo̱ o bola nika. (Myenge 51:3, 6; Kolose 3:5) Di si mapula tomtom o bola lambo di me̱nde̱ bwese̱ Satan muńe̱nge̱ nde di kwese̱ dina la Yehova mbindo, nikame̱ne̱ pe̱ na bete̱sedi ba bosangi ba diba.

NE̱NI JOÚSE̱ MULATAKO MO̱NGO̱ MA DIBA

20. Nje e po̱yedi maba mo̱ e? Bola eyembilan.

20 O sumo te̱ banga la bedangwedi be si mawe̱le̱ diba edube, njika tanga la lo̱ndo̱ weno̱ ná o no̱ngo̱ ná edube o tano̱ o bola nu ńena o baino̱ yena e ta e ni bo̱mbo̱ e timbe pe̱te̱ peńa e? Ná walabe̱ min myuedi, dutea te̱ ná diba le nde ka bolongi. Keka pe̱ o je̱ne̱ byala ba ndo̱n, ba muyao, bebolo ba bwam, na mane̱ mambo m’edube mena nu ńe o diba a mabolano̱ o lee̱le̱ nune̱ ndol’ao ka mbonji na mane̱ mambo ma mado̱lise̱, na ma mapańse̱ bolongi. Bińo̱ babane̱ lo bitane̱ te̱ jita, diba lańu le nde ka bolongi bo bo̱tisabe̱ na mbonji ya miso̱no̱ jita i mapańse̱ na kenjise̱ pe̱ mo̱. Ndol’ańu pe̱ e wo̱ye̱ te̱, yi mbonji na mane̱ mambo ma mapańse̱ mo̱ ma makumwa nde wo̱lea, diba lo̱ngo̱ di sambwa ka bolongi bo si bo̱tisabe̱. Kana o be̱nno̱ ńo̱ngi o sengane̱ mbend’a Loba ná ‘ese̱le̱ diba di be̱ lambo l’edube,’ nika e me̱nde̱ tute̱le̱ wa o po̱ngulane̱ be bete̱medi. Omo̱ń a me̱se̱, yangame̱n ná lambo la tiki na l’edube di po̱ngisabe̱, to̱so̱ ná di timbisabe̱ peńa. Ne̱ni weno̱ ná o bola nika e? Eyal’a Loba e makwala ná: “Dibie̱ nde di malonge̱ ndabo, so̱ṅtane pe̱ nde di masikime̱ye̱ mo̱. Ońola jangwa [so̱ṅtane̱ la Betiledi] nde tuṅ i malondano̱ na bema ba ndo̱n be to̱ndo̱be̱ jita.” (Minia 24:3, 4) Jombweye te̱ ne̱ni ben byala beno̱ ná be be̱ muse̱ṅ o diba.

21. Ne̱ni jeno̱ ná joúse̱ diba lasu son na son e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Ne̱ni neno̱ ná na po̱ngulane̱ diba lam e?”)

21 O muso̱ngi ma mambo ma tiki ma malondise̱ ndabo a mbia ńe bonam, o be̱n bede̱mo ka, ndol’a mbale̱, bo̱ngo̱ ba Loba, na dube̱ di bam. (Minia 15:16, 17; 1 Petro 1:7) Man mambo ma moúse̱ diba. Nde, o maki ne̱ni yin tuṅ mun munia mweno̱ kwalea i londino̱ na mambo ma ndo̱n ma to̱ndo̱be̱ e? E, “so̱ṅtane̱ la Betiledi,” di we̱le̱be̱ te̱ o ebolo, di be̱n ngińa o tukwa mo̱nge̱le̱ ma bato na tute̱le̱ babo̱ o so̱se̱le̱ we’a ndolo ba be̱ne̱ne̱no̱ mō̱ na nune̱. (Roma 12:2; Filipi 1:9) Ponda te̱ bińo̱ na mom’ango̱ to̱so̱ munj’ango̱ lo majano̱ o musango o jombwea epas’a Bibe̱l to̱so̱ kalati nipe̱pe̱ ni se̱medi o Bibe̱l ni makwaleye̱ ońola diba, ye nde biana bińo̱ le nde jombwea mbonj’a mpesa ńe ná ni bata do̱lise̱ ndabo ańu. Ndol’a Yehova e tute̱le̱ te̱ bińo̱ o we̱le̱ o ebolo o diba lańu malea lo wuno̱ jombwea, ye nde biana le nde o we̱le̱ ni mbonj’a mpesa o tuṅ a ndabo ańu. Nika ńe ná e bola ná miso̱no̱ ma mpesa na bokenju lo se̱le̱no̱ bwane̱ muńe̱nge̱ ba timbe pe̱te̱ peńa.

22. Njika mutam jeno̱ ná di be̱ne̱ yete̱na di we̱ o bola lasu dongo o joúse̱ diba lasu e?

22 Ye mbale̱ ná, nika ńe ná e no̱ngo̱ ponda bwaba, e baise̱ pe̱ jita la miwe̱n o timbise̱le̱ pe̱te̱ son na son o bolongi yi mbonj’a mpesa na mane̱ mambo ma mapańse̱ mo̱ o epol’abu. Nde, o we̱ te̱ ná o bole lo̱ngo̱ dongo, o me̱nde̱ be̱ mutam jita o bia ná we o sengane̱ mbend’a Bibe̱l ni makwale̱ ná: “Mō̱ te̱ a se̱le̱ bola nupe̱pe̱ edube.” (Roma 12:10; Myenge 147:11) Omo̱ń a me̱se̱, miwe̱n mo̱ngo̱ minde̱ne̱ ma we̱le̱ diba lo̱ngo̱ edube mi me̱nde̱ jongwane̱ wa o ja o ndol’a Loba.

^ par. 6 Byala ba jome̱le̱ Paulo a bolino̱ jombwea diba, be malee̱le̱ ná be nde dongo diwo̱ la jita la mome̱le̱.​—Bonahebe̱r 13:1-5.