Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 11

“Ohombo nai fimanekwe”

“Ohombo nai fimanekwe”

‘Nyakukilwa omukainhu woye womounyasha.’ — OMAYELETUMBULO 5:18.

1, 2. Ohatu ka kundafana epulo lilipi, nomolwashike?

MBELA owa hombola ile wa hombolwa? Ngeenge osho, mbela ohombo yeni ohai ku etele ngoo ehafo ile omu na omaupyakadi a kwata moiti? Mbela ove nakaume koye kopahombo kamu holafane vali? Mbela ou li ashike mohombo ndele ku na ehafo lasha? Ngeenge osho ngaho, otashi dulika wa nyika oluhodi eshi muhe holafane vali mohombo yeni. U li Omukriste, osha yela kutya owa hala ohombo yeni i kale tai fimanekifa Jehova, Kalunga oo u hole. Onghee hano, eenghalo odo u li mudo paife otashi dulika tadi ku lipulifa noku ku etela omaupyakadi. Ndele nande ongaho, ino fika pexulifodiladilo kutya onghalo yeni itai dulu okulunduluka.

2 Kunena, ope na ovalihomboli Ovakriste ovo eehombo davo da li di na omaupyakadi, ndele paife otave shi endifa nawa, molwaashi ova ninga eenghendabala da mana mo opo va pameke ekwatafano lavo. Naave oto dulu okumona ehafo linene mohombo yeni. Ngahelipi mbela?

EHENA POPEPI ELELA NAKALUNGA NOSHO YO NAKAUME KOYE KOPAHOMBO

3, 4. Omolwashike okweehena popepi elela naKalunga taku dulu okukwafela ovalihomboli va kale ve na ekwatafano liwa? Shi faneka.

3 Ove nosho yo kaume koye kopahombo otamu dulu okukala mu na ekwatafano liwa ngeenge omwa kendabala okweehena popepi elela naKalunga. Omolwashike taku dulu okutiwa ngaho? Oku shi faneka: Diladila nee ngeno pe na omhunda i na efina linene noya honga koxulo. Omulumenhu wonhumba okwa fikama pefina lomhunda kombinga ei yokolundume, ofimbo omukulukadi a fikama pefina kombinga yokolukadi. Aveshe ova hovela okulonda. Eshi aveshe va li natango lwopefina lomhunda, pokati kavo opa li oshinano shinene. Ndele eshi aveshe va twikila okulonda va yuka koxulo, oshinano osho sha li pokati kavo osha enda tashi ninipala. Mbela ou wete oshilihongomwa tashi shilipaleke osho hatu lihongo mefaneko olo?

4 Eenghendabala odo to ningi opo u longele Jehova pauyadi otadi dulu okuyelekanifwa neenghendabala odo omunhu ha ningi eshi ta londo komhunda. Molwaashi ou hole Jehova, oto ningi nale eenghendabala dokulonda komhunda, oku shi popya pafaneko. Ndele ngeenge ove nosho yo kaume koye kopahombo kamu holafane vali, otashi dulika keshe umwe womunye ta londo a yuka kombinga imwe i lili yomhunda oyo. Mbela oshike tashi ka ningwa po ngeenge omwa twikile okulonda? Potete pokati keni otapa ka kala oshinano shinene. Ndele nande ongaho, ngeenge omwa ningi eenghendabala mu ehene popepi elela naKalunga, otamu ka kala mu lyaafane popepi, oku shi popya pafaneko, ngaashi ovanhu ovo ve li koxulo yomhunda. Okweehena popepi elela naKalunga otaku kwafele ovalihomboli va kale ve na ekwatafano lopofingo. Ndele mbela ongahelipi tamu dulu lela okuninga ngaho?

Ngeenge omwa tula moilonga eshiivo lOmbiibeli, otamu ka pameka ohombo yeni

5. (a) Omonghedi ilipi omunhu ta dulu okweehena popepi elela naJehova nosho yo okukala e na ekwatafano liwa nakaume kaye kopahombo? (b) Jehova oha tale ko ngahelipi ohombo?

5 Onghedi imwe ya fimana omo tamu dulu okulonda komhunda pafaneko mu li ovalihomboli, oyo okupwilikina komayele e na sha nohombo oo e li mEendjovo daKalunga. (Epsalme 25:4; Jesaja 48:17, 18) Onghee hano, konakoneni kombinga yomayele okondadalunde oo a yandjwa komuyapostoli Paulus, taa ti: “Ohombo nai fimanekwe kuaveshe.” (Ovaheberi 13:4) Omushangwa oo owa hala okutya shike? Outumbulilo ‘fimana’ otau ulike kutya oshinima shonhumba osha lengwa noshi na ondilo. Na Jehova osho naanaa ha tale ko ohombo ngaho, he i tale ko i na ondilo.

LINYENGIFWA KOHOLE YOKUHOLA JEHOVA NOMUTIMA AUSHE

6. Ovaheberi etukulwa eti-13, omo Paulus a yandja omayele kombinga yohombo, otali ulike shike, nomolwashike sha fimana okukaleka momadiladilo oshinima osho?

6 Mu li ovapiya vaKalunga, ove nakaume koye kopahombo omu shii nale kutya ohombo oi li oshinima shi na ondilo noshiyapuki. Jehova oye a tota po ohombo. (Lesha Mateus 19:4-6.) Ndele ngeenge omu na omaupyakadi mohombo yeni, okukala mu shii kutya ohombo oya fimana otashi dulika itashi mu linyengifa lela mu kale mu holafane nomwa fimanekafana. Oshike mbela tashi dulu oku mu linyengifa mu ninge ngaho? Tala nawa nghee Paulus a kundafana kombinga yokufimaneka ohombo. Paulus ina tya kutya “ohombo oya fimana,” ndele ponhele yaasho, okwa ti kutya ‘ohombo nai fimanekwe.’ Paulus ka li ashike ta popi ngahenya, ndele okwa li ta yandje ekumaido. * Okukala u shii kutya Paulus okwa li ta yandje ekumaido otashi ke ku linyengifa u kale vali wa fimaneka kaume koye kopahombo. Omolwashike shi li ngaho?

7. (a) Ohatu dulika koipango yOmbibeli ilipi, nomolwashike? (b) Oidjemo iwa ilipi hai etifwa kokukala hatu dulika?

7 Diladila oule wokafimbo kombinga yanghee wa tala ko oipango yOmbibeli imwe, ngaashi elombwelo li na sha nokuninga ovanhu ovahongwa ile ekumaido li na sha nokukala hatu i kokwoongala. (Mateus 28:19; Ovaheberi 10:24, 25) Oshoshili kutya okudulika koipango oyo omafimbo amwe otashi dulu okukala eshongo. Ovanhu ovo ho udifile otashi dulika va kale inava hala okupwilikina ile pamwe oilonga yoye yokulikongela omboloto otashi dulika i ku lolokife neenghono ndele tashi kala shidjuu kwoove okuya kokwoongala kwopaKriste. Ndele nande ongaho, oto twikile okuudifa etumwalaka lOuhamba, noto twikile okukala ho i kokwoongala kwopaKriste. Kape na oo ta dulu oku ku kelela uha ninge ngaho, nokuli naSatana ita dulu oku ku kelela. Omolwashike mbela? Omolwaashi ohole yoye yokuhola Jehova nomutima aushe ohai ku linyengifa u dulike koipango yaye. (1 Johannes 5:3) Osho ohashi eta oidjemo iwa ilipi? Okukufa ombinga moilonga yokuudifa nosho yo okukala pokwoongala ohaku ku etele ombili yokomutima nosho yo ehafo linene, molwaashi ou shii kutya oto longo ehalo laKalunga. Naasho ohashi ku pameke. (Nehemia 8:10) Oshike hatu lihongo moihopaenenwa oyo?

8, 9. (a) Oshike tashi dulu oku ku linyengifa u dulike kekumaido li na sha nokufimaneka ohombo, nomolwashike? (b) Ohatu ka kundafana oitwa ivali ilipi?

8 Ngaashi ashike ohole yoye yomoule yokuhola Kalunga hai ku linyengifa u dulike koshipango shi na sha nokuudifa nosho yo okukala pokwoongala nonande ope na omandangalati, ohole yoye yokuhola Kalunga otai dulu yo oku ku linyengifa u dulike kekumaido lOmbibeli olo tali ti kutya ‘ohombo yeni nai fimanekwe,’ nokuli nonande ou wete sha fa shidjuu. (Ovaheberi 13:4; Epsalme 18:30; Omuudifi 5:3) Kakele kaasho, ngaashi ashike Kalunga ha nangeke noupuna eenghendabala doye dokukufa ombinga moilonga yokuudifa nosho yo okuya kokwoongala, ota ka didilika yo eenghendabala odo to ningi opo u fimaneke ohombo yoye note ke ku nangeka noupuna. — 1 Ovatessaloniki 1:3; Ovaheberi 6:10.

9 Ndele mbela ongahelipi to dulu okukaleka ohombo yeni i shii okufimanekwa? Owa pumbwa okuhenuka elihumbato olo tali dulu okunyona po ohombo yeni. Kakele kaasho, owa pumbwa okukatuka yo eenghatu odo tadi dulu okupameka ohombo yeni.

HENUKA OMAPOPYO NELIHUMBATO OLO TALI DULU OKUNINGIFA OHOMBO YENI I KALE IHE FI OKUFIMANEKWA

10, 11. (a) Elihumbato lilipi hali ningifa ohombo i kale ihe fi okufimanekwa? (b) Epulo lilipi tu na okupula ookaume ketu kopahombo?

10 Omukulukadi umwe Omukriste okwa popile a ti: “Onda li handi ilikana kuJehova opo a pameke nge ndi lididimike.” Okwa li te lididimikile shike? Omukainhu oo okwa ti: “Omushamane wange oha ula nge omalaka mai. Nonande nghi na oipute kolutu, omalaka mai oo omushamane wange ha ula nge, ngaashi oo kutya ‘owa lulila nge’ nosho yo ‘ove omunhu wahamakasha’ okwa yahameka nai omutima wange.” Omukulukadi oo okwa popya kombinga yoshinima sha kwata moiti neenghono, okuulafana omalaka mai mohombo.

11 Kashi nyikifa tuu oluhodi ngeenge ovalihomboli Ovakriste ova kala hava ulafana omalaka mai, oo haa yahameke omaliudo neenghono, nouyahame wa tya ngaho ihau di po noupu! Osha yela kutya ovalihomboli ovo hava ulafana omalaka mai, ohombo yavo kai fi okufimanekwa. Mbela otamu shi endifa ngahelipi mohombo yeni? Onghedi imwe omo to dulu okumona kutya otamu shi endifa ngahelipi omokupula nelininipiko kaume koye kopahombo kutya: “Eendjovo dange ohadi ku kumu ngahelipi?” Ngeenge kaume koye kopahombo oku udite kutya luhapu eendjovo doye ohadi mu ehameke pamaliudo, ninga omalunduluko nehalo liwa apa sha pumbiwa opo ohombo yeni i xwepopale. — Ovagalati 5:15; lesha Ovaefeso 4:31.

12. Ongahelipi okulongela Kalunga kwomunhu taku dulu okukala kuhe na oshilonga kuYe?

12 Dimbuluka kutya onghedi omo ho longifa elaka loye mohombo ohai kumu ekwatafano loye naJehova. Ombibeli oya ti kutya: “Ngenge ope na umwe mokati keni e lishii oye omulongelikalunga ndele ita pangele elaka laye, ndele ota pukifa omutima waye, okulongelakalunga kwaye okwongaho.” (Jakob 1:26) Okupopya kwoye oku na ekwatafano nokulongela kwoye Jehova. Ombibeli itai yambidida ediladilo olo kutya osho ovanhu hava ningi komaumbo avo kashi na oshilonga, shimha ashike omunhu te liti kutya oha longele Kalunga. Ino lifufya, molwaashi onghedi omo hatu longifa elaka letu oshinima sha kwata moiti. (Lesha 1 Petrus 3:7.) Otashi dulika u na ounghulungu wonhumba nosho yo ouladi, ndele ngeenge oho yahameke owina kaume koye kopahombo moku mu ula omalaka mai, iho fimaneke ohombo, nokulongela Kalunga kwoye otaku ka kala kwongaho kuYe.

13. Ongahelipi ookaume kopahombo tava dulu okweehamekafana pamaliudo?

13 Ovalihomboli ova pumbwa yo okuhenuka okuliyahameka pamaliudo meenghedi dimwe di lili inave shi nongela. Tala koihopaenenwa ivali: Natu tye nee omukainhu omudalakadi ina hombolwa oha dengele luhapu omulumenhu Omukriste a hombola opo e mu pule omayele, nohava popi efimbo lile ile omulumenhu Omukriste ina hombola oha longo moilonga yomomapya efimbo lihapu oshivike keshe nomukainhu Omukriste a hombolwa. Omunhu oo a hombola ile a hombolwa moihopaenenwa oyo, otashi dulika a kale ta ningi oinima ya tya ngaho nomalinyengotomheno mawa, ndele mbela elihumbato laye otali dulu okukuma ngahelipi kaume kaye kopahombo? Omukulukadi umwe oo a shakeneka onghalo ya tya ngaho okwa ti: “Okutala omushamane wange ta longifa efimbo lihapu nokuyandja elitulemo komumwameme umwe meongalo ohashi yahameke nge. Ohashi ningifa nge ndi kale ndi udite ndihe na oshilonga.”

14. (a) Oshinakuwanifwa shomohombo shilipi sha divilikwa muGenesis 2:24? (b) Otu na okulipula shike?

14 Oshi shii okuudiwa ko eshi ovalihomboli ovo nosho yo ovo ve li meenghalo da yukila oko hava yahamekwa koinima ya tya ngaho. Osha yela kutya ookaume kavo kopahombo ohave lipwililikile oshipango shaKalunga sha fimana shi na sha nohombo osho tashi ti: ‘Omulumenhu e nokweefa xe naina nokukanyatela komukainhu waye.’ (Genesis 2:24) Ovalihomboli ove na okufimaneka ovadali vavo, ndele nande ongaho, Kalunga okwa hala va kale tava yandje elitulemo lihapu kookaume kavo kopahombo. Sha faafana, Ovakriste ove hole ovaitaveli vakwao nomutima aushe, ndele ove na okuyandja elitulemo lihapu kookaume kavo kopahombo. Onghee hano, ngeenge ovalihomboli Ovakriste ohava longifa efimbo lihapu unene okukala novaitaveli vakwao ile okukala tave lixu muvo, unene tuu ovo voukashike kookanhu wa yooloka ko kuwavo, otava etifa omaupyakadi meehombo davo. Mbela oshinima osho osho sha etifa okuhaudafana mohombo yeni? Lipula kutya: ‘Mbela ohandi yandje ngoo elitulemo, nokulongifa efimbo okukala pamwe nakaume kange kopahombo noku mu ulikila ohole?’

15. PaMateus 5:28, omolwashike Ovakriste ovalihomboli ve na okuhenuka okuyandja elitulemo lihapu unene kovanhu voukashike kookanhu wa yooloka ko kuwavo?

15 Ovalihomboli Ovakriste ovo hava yandje elitulemo lihapu unene kovanhu voukashike kookanhu wa yooloka ko kuwavo, ovo vehe fi ookaume kavo kopahombo, otave litula monghalo ya nyika oshiponga. Shinyikifa oluhodi, Ovakriste vamwe ovo va hombola ile va hombolwa ova ya moihole novanhu ovo va kala have lixu muvo. (Mateus 5:28) Oshidjemo, ekwatafano lopahole la tya ngaho ola ningifa vamwe va kale tave lihumbata monghedi oyo itai fimanekifa ohombo nandenande. Natu ka konakone osho omuyapostoli Paulus a popya shi na sha noshinima osho.

‘OMUTALA WOHOMBO NAU KALE UHE NA OSHIPO’

16. Paulus okwa yandja oshipango shilipi shi na sha nohombo?

16 Diva konima eshi Paulus a yandja ekumaido kutya “ohombo nai fimanekwe,” okwa weda ko elondwelo tali ti: “[Omutala] wohombo nau kale u he noshipo; osheshi ovaholi voipala novateyihombo Kalunga te va tokola.” (Ovaheberi 13:4) Paulus okwa longifa outumbulilo ‘omutala wohombo,’ ta ulike kenangalafano. Enangalafano la tya ngaho ohali kala ‘lihe na oshipo’ ile la koshoka ngeenge otali ningwa ashike mohombo. Onghee hano, Ovakriste ohava dulika keendjovo da nwefwa mo odo tadi ti: “Nyakukilwa omukainhu woye [womounyasha].” — Omayeletumbulo 5:18.

17. (a) Omolwashike Ovakriste ihava efa va nwefwe mo ketaleko lounyuni li na sha noluhaelo? (b) Ongahelipi hatu dulu okushikula oshihopaenenwa osho sha tulwa po kuJob?

17 Ovo tava nangala nomunhu ehe fi kaume kavo kopahombo otava ulike filufilu kutya ova dina eemhango daKalunga dopaenghedi. Ovanhu vahapu kunena ohava tale ko oluhaelo li li oshinima shopaushitwe. Kashi na nee mbudi kutya ovanhu vamwe otava diladila ngahelipi shi na sha noluhaelo, omataleko a tya ngaho kae na okunwefa mo Ovakriste. Ovakriste ove shii kutya ‘Kalunga oye ta ka tokola ovaholi voipala novateyihombo,’ ndele havanhu. (Ovaheberi 10:31; 12:29) Onghee hano, Ovakriste vashili ohava tale ko oluhaelo ngaashi Jehova he li tale ko. (Lesha Ovaroma 12:9.) Dimbuluka kutya tatekulululwa Job okwa tile: “Ame nda udafana nomesho ange.” (Job 31:1) Opo Ovakriste vashili va henuke oshinima keshe osho tashi dulu okutwala moluhaelo, ohava pangele omesho avo noihava tale nokahalu kovanhu voukashike kookanhu wa yooloka ko kuwavo, ovo vehe fi ookaume kavo kopahombo. — Tala Oshiwedelwako pepandja 219-221.

18. (a) Oluhaelo ola kwata moiti shi fike peni koshipala shaJehova? (b) Efaafano lilipi li li pokati koluhaelo nokulongela oikalunga?

18 Oluhaelo ola kwata moiti shi fike peni koshipala shaJehova? Omhango yaMoses otai tu kwafele tu shiive nghee Jehova ha tale ko oluhaelo. MuIsrael shonale, oluhaelo nokulongela oikalunga okwa li omanyono oo haa dipaifa ovanhu. (Leviticus 20:2, 10) Mbela ou wete efaafano olo li li pokati koluhaelo nokulongela oikalunga? Omuisrael oo a li ha longele oikalunga okwa li ta teya ehangano laye naJehova. Sha faafana, Omuisrael oo a li ta haele okwa li ta teya ehangano laye nakaume kaye kopahombo. Ovanhu aveshe ovo ova li tava kengelele. (Exodus 19:5, 6; Deuteronomion 5:9; lesha Malakia 2:14.) Nomolwaasho ovanhu aveshe ova li ve na ondjo koshipala shaJehova Kalunga, oo e li omudiinini noku shii okulineekelwa. — Epsalme 33:4.

19. Oshike tashi dulu okukwafela omunhu a pameke etokolotoko laye lokuhenuka oluhaelo, nomolwashike?

19 Ovakriste kave li koshi yOmhango yaMoses, ndele ngeenge ova dimbuluka kutya muIsrael shonale oluhaelo ola li enyono la kwata moiti otashi dulu okupameka etokolotoko lavo lokuhaya moluhaelo. Omolwashike mbela? Diladila shi na sha noihopaenenwa ei tai landula apa: Mbela ou na ngoo fiku u ka ye mongeleka ndele to tu eengolo nokwiilikana oshihongwafano? Oto ka tya: ‘Itandi ke shi ninga nandenande!’ Ndele mbela oto ka kala wa hala oku shi ninga ngeno ou pewe oimaliwa ihapu? Oto ka nyamukula kutya: ‘Hasho nandenande!’ Okukengelela Jehova mokwiilikana oikalunga oshi li oshinima shinyanyalifa kOvakriste vashili. Sha faafana, Ovakriste ove na okunyanyala oikala yokukengelela Kalunga kavo Jehova nosho yo ookaume kavo kopahombo mokuhenuka oluhaelo, kashi na nee mbudi kutya elinyengotomheno lavo olashike. (Epsalme 51:3, 6; Ovakolossi 3:5) Inatu hala nandenande okuninga oinima oyo tai ka hafifa Satana, ndele otai shekifa Jehova neenghono nosho yo ohombo, oyo i li elongekido liyapuki.

NGHEE TAMU DULU OKUPAMEKA EKWATAFANO LENI MU LI OVALIHOMBOLI

20. Oshike tashi ningwa po meehombo dimwe? Shi yelifa to yandje efaneko.

20 Kakele kokuhenuka elihumbato olo itali fimanekifa ohombo, eenghatu dilipi to dulu okukatuka opo u kale vali wa fimaneka kaume koye kopahombo? Opo tu mone enyamukulo, natu tye nee ngeno ohombo oi li ngaashi eumbo. Diladila nee ngeno kutya eendjovo donghenda, oilonga iwa nosho yo oinima imwe iwa oyo ovalihomboli hava ningilafana oi li ngaashi oinima yokufeweka oyo hai ningifa eumbo li kale la wapala. Ngeenge omu udite mu holafane, ohombo yeni oya fa eumbo olo la fewekwa noinima oyo tai li ningifa li kale li na omaluvala mahokwifa nomawa. Ngeenge kamu holafane vali, oinima yokufeweka ya tya ngaho xuuninwa ohai kana po, naasho ohashi ningifa ohombo i kale ihe fi vali ihokwifa, ya fa eumbo lihe na oinima yokufeweka. Ndele molwaashi owa hala okudulika koshipango shaKalunga osho tashi ti kutya “ohombo nai fimanekwe,” oto ka katuka eenghatu opo u xwepopaleke onghalo. Oshinima osho shi na ondilo nosha fimana osha wana okuwapekululwa shili! Ongahelipi mbela tamu dulu okuxwepopaleka ohombo yeni? Eendjovo daKalunga oda ti: “Eumbo tali dikwa nomayele, ndee tali pamekwa neendunge. Ndele mokushiiva omalimba taa yadifwa noinima ilili nailili iwa i nondilo.” (Omayeletumbulo 24:3, 4) Diladila kunghee eendjovo odo tadi dulu okulonga mohombo.

21. Ongahelipi hatu dulu okupameka kanini nakanini ohombo yetu? (Tala yo  oshimhungu pepandja 131.)

21 Imwe yomoinima i na ondilo oyo hai kala momaukwaneumbo a hafa oyo omaukwatya ngaashi ohole yashili, etilokalunga nosho yo eitavelo la pama. (Omayeletumbulo 15:16, 17; 1 Petrus 1:7) Omaukwatya a tya ngaho ohaa pameke ohombo. Ndele owa didilika ngoo kutya osha enda ngahelipi opo omalimba oo a tumbulwa mOmayeletumbulo 24:3, 4 a yadifwe noinima i na ondilo? Okwa yadifwa oinima i na ondilo ‘omolweshiivo.’ Ngeenge ovanhu ova tula moilonga eshiivo lOmbibeli, otali dulu okulundulula okudiladila kwavo noku ve linyengifa va pepaleke ohole yavo yokuholafana. (Ovaroma 12:2; Ovafilippi 1:9) Onghee hano, ngeenge tamu kundafana nokukonakona omishangwa dOmbibeli nakaume koye kopahombo, ngaashi okukonakona omushangwa wefiku ile oitukulwa ye likolelela kOmbibeli oyo i li mOshungonangelo ile mo-Awake! i na sha nohombo, omwa fa tamu konakona oinima iwa yokufeweka oyo tai dulu okuwapeka eumbo leni. Ngeenge ohole yokuhola Jehova tai mu linyengifa mu tule moilonga omayele oo mwa konakona mu li ovalihomboli, otamu eta oinima yokufeweka pafaneko momalimba eni. Oshidjemo, otamu ka kala vali mu na omaukwatya mahokwifa nomawa oo mwa li mu na nale mohombo yeni.

22. Ohatu ka kala tu udite ngahelipi ngeenge otwa kendabala okuninga eenghendabala tu pameke eehombo detu?

22 Oshoshili kutya otashi dulika tashi pula efimbo lihapu nosho yo eenghendabala opo ovalihomboli va xwepopaleke ohombo yavo. Ndele ngeenge omwa kendabala okuninga ngaashi tamu dulu, otamu ka kala mwa hafa neenghono okushiiva kutya otamu dulika koshipango shOmbibeli osho tashi ti: “Mokufimanekafana pafaneni oshihopaelelwa.” (Ovaroma 12:10; Epsalme 147:11) Komesho yaaishe, otamu ke likaleka mohole yaKalunga, ngeenge omwa ningi eenghendabala da mana mo mu kale mwa fimaneka ohombo yeni.

^ okat. 6 Ovaheberi etukulwa eti-13, omo Paulus a yandja omayele e na sha nohombo, otali ulike kutya Paulus okwa li ta yandje omakumaido a landulafana. — Ovaheberi 13:1-5.