1-3. (a) Njika jabea diwo̱ oteten a jita la mabea Yehova a bolino̱ biso̱ e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di bolane̱ mo̱ bobe e? (b) Ná di je o ndol’a Loba, ne̱ni jangame̱nno̱ bolane̱ jabea la pase̱le̱ bwambo e?

O BOLI te̱ moto o to̱ndino̱ jabea nde a si bolane̱ mo̱ ńai a bwam, ne̱ni o me̱nde̱no̱ senga e? Di kwale ná wabedi mo̱ mutoa, nde ombusa ponda o senga ná a duane̱ mo̱ bobe, a kusise̱ bato sese. Nika e si me̱nde̱ bwese̱ wa ndutu e?

² Be̱ la ńai jeno̱ ná di pase̱le̱ bwambo ná se̱ṅse̱ṅ le nde jabea la Yehova, Mubole̱ “jabea la bwam na bowe̱n ba ke̱nge̱nge̱ te̱.” (Yakobo 1:17) Din jabea ńama i si kusane̱no̱ Loba, o sumo te̱ mbel’a moto, di mabola biso̱ epolo o langwea bane̱ seto̱ buka te̱ jo̱nge̱le̱ lasu nde na besengedi basu ba teten pe̱. Nde, ka ne̱ni te̱ mutoa mweno̱ ná mu si bolane̱ bwam, nika pe̱ nde jeno̱ ná di si bolane̱ jabea la pase̱le̱ bwambo ńai a bwam. A se̱ ndutu Yehova a mabwano̱, ke̱ di bolane̱ di jabea bobe, di bwese̱ nupe̱pe̱ ndutu, na je̱nse̱ mo̱ sese!

³ Ná di je o ndol’a Loba, jangame̱ne̱ bolane̱ jabea la pase̱le̱ bwambo ka nje te̱ Mubole̱ mo̱ a te̱se̱no̱. Yehova a lango ná se̱ṅse̱ṅ njika pat’a byala be do̱lisane̱ mo̱. Eyal’ao e makwala ná: “Eyal’a bobe e si busa o mudumbu mańu, buka te̱ eyal’a bwam ońola longisane̱ kaponda yeno̱ ná e pulabe̱ ná e waneye ba ba masenge̱ muse̱ṅ.” (Efeso 4:29) Di kwaleye ońola nje no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ke̱ di mato̱po̱  bwambo, njik’a pat’a byala di s’angame̱nno̱ busise̱ o mudumbu, na ne̱ni to̱po̱ byala be “bwam ońola longisane̱.”

4, 5. Ne̱ni bepasi bō̱ ba kalat’a minia be mabusise̱no̱ ngińa byala be be̱nno̱ e?

⁴ Njo̱m a tobotobo po̱ ońola nje no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na byala basu ńe nde ońolana byala be be̱n ngińa. Minia 15:4 mo̱ ná: “Eyem’a pī ye nde bwele ba longe̱, nde ya mpenga e mapungwa mulema.” * Ka nje te̱ madiba ma matimbise̱le̱no̱ pe̱te̱ bwele bwanji peńa, nika pe̱ nde eyal’a bwam y’eyem’a pī yeno̱ ná e lo̱ko̱ ba e mako̱no̱ o matoi. O diwengisan, byala ba mpenga b’eyeme̱ e mato̱po̱to̱po̱ne̱ be ná be ńo̱so̱ mudī ma bane̱. Na mbale̱, byala di mato̱po̱no̱ be be̱n ngińa o ke̱ bebango to̱so̱ o bo̱lise̱.​—Minia 18:21.

⁵ Epas’a kalat’a minia epe̱pe̱ e busise̱ ngińa byala be be̱nno̱; mo̱ ná: “Eto̱pe̱to̱pe̱ ye bowoli ka po̱.” (Minia 12:18) To̱po̱to̱po̱ne̱ la byala esibe̱ se̱le̱ dutea le ná di ke̱ bebango bende̱ne̱ o mulema, na ńamse̱ pe̱ mulatako. Mo̱, mulema mo̱ngo̱ mu ta mu máke̱be̱ ebango na byala be  ka po̱ e? O mune̱ múdi ma bwam pe̱, mu mulemlem ma munia mu makwala ná: “Eyem’a badibie̱ e majesane̱ bwam.” Byala ba muyao ba nu nu malee̱le̱ dibie̱ di mawe̱ na Loba, be ná be bo̱lise̱ mulema mu ke̱be̱ bebango, na timbise̱le̱ pe̱te̱ mulatako peńa. O dia o mo̱nge̱le̱ ponda moto a kwalisane̱no̱ wa byala ba muyao be bo̱lise̱ wa e? (Langa Minia 16:24.) Kana di bino̱ ná byala be mabuse̱ biso̱ o mudumbu be be̱n ngińa, di mapula bolane̱ byala basu o bo̱lise̱ bane̱, nde seto̱ o je̱nse̱ babo̱ sese.

6. Ońola nje yeno̱ ewe̱nji ende̱ne̱ o jalea eyem’asu e?

⁶ Di titi ná di bo̱le̱ bia jalea eyem’asu, to̱ di we̱ nde ne̱ni. Nika nde ńe njo̱m ni londe̱ iba ońola nje no̱ngo̱ne̱ byala basu jangame̱ye̱: Bobe na ka ni titi ke̱nge̱nge̱ ba mabola ná di be̱ ńai ni le̱le̱me̱ o bolane̱ eyem’asu bobe. Byala be mawa nde biso̱ o mulema, Bibe̱l pe̱ e makwala ná “jo̱nge̱le̱ la mulema ma moto le̱se̱ le bobe.” (Bebotedi 8:21; Lukas 6:45) Bia la jalea eyem’asu le nde ewe̱nji ende̱ne̱. (Langa Yakobo 3:2-4.) To̱ná di titino̱ ná di bo̱le̱ jalea eyem’asu, je ná di benga po̱ngo̱ miwe̱n ná di bolane̱ mo̱ bwam. Ka nje te̱ mubie̱ ńo̱i ńe o keke̱ ńo̱ye̱ o tongo ni mo̱nde̱ siba, mo̱ pe̱ alea la mulopo, angame̱nno̱ jana ná madiba ma s’alane̱ mo̱, nika pe̱ nde jangame̱nno̱ janane̱ jo̱nge̱le̱ la bolane̱ eyem’asu bobe.

7, 8. Nate̱na o njika dime̱ne̱ Yehova a mabaise̱no̱ biso̱ bolangi ońola byala basu e?

⁷ Njo̱m ni londe̱ ilalo ońola nje no̱ngo̱ne̱ byala basu jangame̱ye̱ ńe nde ná Yehova a mabaise̱ biso̱ bolangi ońola byala basu. Mbadi di mabolane̱no̱ eyem’asu e mombwea seto̱ buka te̱ mulatako masu na bato nde na Yehova pe̱. Yakobo 1:26 mo̱ ná: “Moto a mo̱nge̱le̱ te̱ ná a dube̱ Loba, nde a s’embe̱ eyem’ao, a wo̱ndo̱ nde mulema mao, ke̱ dube̱ lao la Loba le nde ewolo.” * Ka nje te̱ je̱nno̱ o jokwa  di se̱le̱ na din, di titi ná jaba beto̱pedi basu na jowe̱ lasu. Di s’aledi te̱ eyem’asu​—di kumwa busise̱ byala ba bobe, di doa njongi​—bebolo basu ba Kriste̱n be̱se̱ be nde ná be be̱ ewolo o miso̱ ma Loba. Di s’angame̱ne̱ so̱ no̱ngo̱ne̱ byala basu jangame̱ye̱ e?​—Yakobo 3:8-10.

⁸ E me̱ne̱ne̱ so̱ na bwē ná di be̱n njo̱m ya bwam i mapule̱ ná di bolane̱ jabea lasu la pase̱le̱ bwambo ńai a bwam. Oboso ná di mombwea mbad’a beto̱pedi ya bwam i malongisane̱, di kwaleye ońola beto̱pedi bō̱ bena Kriste̱n a mbale̱ e s’angame̱nno̱ bolane̱.

9, 10. (a) Njika pat’a beto̱pedi be mabolane̱ buńa te̱ o nin wase we̱nge̱ e? (b) Ońola nje banga beto̱pedi ba maye̱ e? (Ombwa pe̱ maki owas’a dipapa.)

⁹ Beto̱pedi ba maye̱. Kana so̱ngo̱, komea moto eboma, lou, na pat’a beto̱pedi ba maye̱ be̱se̱ nde ba mabolane̱ buńa te̱ o nin wase we̱nge̱. Jita ba mabolane̱ mo̱ o yikiye̱ nje beno̱ o kwala to̱so̱ ońola si bia la byala be te̱nge̱n beno̱ ná ba bolane̱. Bato ba make̱ko ba radio na ba television ba yo̱ki to̱po̱ belemā, na langwa pe̱ ne̱ni mome na muto ba malatano̱ o pula yo̱ise̱ bato lo̱. Nde, beto̱pedi ba maye̱ be nde lambo la lo̱ e? Lambo ka 2 000 la mbu we̱nge̱, mudī-musangi mu tute̱le̱ ńamuloloma Paulo o jome̱le̱ mwemba ma Kolose ná, ba sumwe o mudumbu mabu “beto̱pedi ba iso̱n.” (Kolose 3:8) Paulo a langwedi mwemba ma Efeso ná “make̱ko mena ma s’angame̱n” me nde lambo diwo̱ la ma mena ma s’angame̱n “tubabe̱ to̱ dina oteten” a Kriste̱n a mbale̱.​—Efeso 5:3, 4.

¹⁰ Yehova a singe̱ byala ba maye̱. Ba ba to̱ndi Yehova pe̱ ba singe̱ maye̱. Ndolo di to̱ndino̱ Yehova e matute̱le̱ biso̱ o banga beto̱pedi ba maye̱. Ke̱ e o kwalea “bebolo b’eyobo,” Paulo a kwaledi pe̱ ońola “mbindo,” y’eyala e mombwea pe̱ mbindo o beto̱pedi. (Galatia 5:19-21) Din  to̱ti le mweńa jita. Moto nu mato̱pe̱ maye̱ e ná a pangabe̱ o bebokedi yete̱na ombusa mo̱ kusa malea ngedi jita a bangi o jate̱le̱, a benga bolane̱ esibe̱ iso̱n to̱so̱ jalea la ńolo beto̱pedi ba mbamba, ba iso̱n, na be titi ko̱nji. *

11, 12. (a) Nje ye muso̱si e, njika ponda pe̱ mweno̱ bobe e? (b) Ońola nje bowe̱ Yehova ba mabangano̱ beto̱pedi ba lobango e?

¹¹ Muso̱si, lobango. Muso̱si nika ńe nde kwala bekwali ba bato bape̱pe̱ be si mombweye̱ wa nikame̱ne̱ pe̱ na longe̱ labu. Mo̱, to̱po̱ne̱ la bato le bobe ponda ye̱se̱ e? Ke̱m! Yete̱na ekwal’asu e mato̱pea nde bwam ońol’abu; k’eyembilan, seme̱kakale̱ a dubisabe̱ to̱so̱ ná a be̱n ńo̱ng’a byala be membe̱ mo̱. Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso i ta i be̱ne̱ ponda o jombwea ja la bwam la mō̱ na nune̱, na langwea pe̱ bane̱ ońola mambo ma bwam bonasango ba bolino̱. (Efeso 6:21, 22; Kolose 4:8, 9) Nde, to̱po̱ne̱ la bato le ná di be̱ bobe yete̱na di mayue̱le̱ mbale̱ to̱so̱ di mato̱pea mambo ma si mombweye̱ biso̱. Nje pe̱ ye bobe jita ye nde ná, le ná mo̱me̱ne̱ di die̱le̱ biso̱ o to̱po̱ lobango, lambo di mawane̱ myambo ponda ye̱se̱. To̱po̱ lobango nika ńe nde “numa moto njo̱m . . . o kwese̱ dina lao, n’edub’ao mbindo.” K’eyembilan, Bonafarisai ba to̱pi lobango o keka numa Yesu njo̱m. (Mateo 9:32-34; 12:22-24) Lobango lo yo̱ki wana mitango ponda iwo̱.​—Minia 26:20.

¹² Bolane̱ la jabea la pase̱le̱ bwambo o kwese̱ dina la bane̱ bato mbindo to̱so̱ o wana diwanje̱ di titi lambo disadi o miso̱ ma Yehova. A singe̱ “muwanse̱ bonasango mitango.” (Minia 6:16-19) Eyal’a Grikia e tukwabe̱ ná “muto̱pe̱ lobango” ye nde di·aʹbo·los, yena ye pe̱ nde  dina di bolabe̱ Satan. E nde “Diabolo,” muto̱po̱ne̱ Loba lobango. (Bebīsedi 12:9, 10) Di si mapula bolane̱ tomtom beto̱pedi bena be me̱nde̱ timbise̱le̱ biso̱ diabolo. Beto̱pedi ba lobango bena be mawane̱ bebolo b’eyobo ka “mitango” na “diwanje̱” be si be̱n epolo o mwemba. (Galatia 5:19-21) Ońola nika, oboso ná o malangwa myango o sengino̱ jombwea moto, se̱le̱ baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱, nika ńe mbale̱ e? E te̱nge̱n ná na langweye mo̱ nupe̱pe̱ e? Mo̱, camane̱ la mi myango le muse̱ṅ e?’​—Langa 1 Tesalonika 4:11.

13, 14. (a) Ne̱ni beto̱pedi ba dibena beno̱ ná be takise̱ ba ba kwalisane̱no̱ mo̱ e? (b) Nje ye co̱ye̱ la bane̱ dipama e, ońola nje pe̱ muco̱ye̱ bane̱ dipama eno̱ ná a wanea mo̱me̱ne̱ mbeu a ńolo e?

¹³ Dibena. Ka nje te̱ di se̱le̱no̱ jokwa, byala be be̱n ngińa o ke̱ bebango ka po̱. Ye mbale̱ ná, ka ni titi ke̱nge̱nge̱ e mabola biso̱ be̱se̱ ponda iwo̱ jombwe̱ byala di to̱pino̱. Nde, Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ jombwea pat’a beto̱pedi be si be̱n epolo o ndabo a mbia ńa Kriste̱n to̱so̱ o mwemba. Paulo mo̱ na Kriste̱n ná: “Bińo̱ bo̱le̱ njongi ńe̱se̱ na pidi na malinga na myambo na dibena.” (Efeso 4:31) O Bibe̱l iwo̱ eyal’a “dibena” e tukwabe̱ ná “byala ba bobe,” “byala be manumane̱,” na “malou.” Dibena​—nikame̱ne̱ pe̱ na bola la bato mina ma maye̱use̱ babo̱, misan ma ponda ye̱se̱ mi mabwesane̱ iso̱n​—be ná ba sumwane̱ moto edub’ao, e̱ne̱ mo̱me̱ne̱ ka lambo di si be̱n ebolo. Mulema ma bana mu bo̱bi, ba s’ambi pe̱ to̱ lakisane̱ moto, ba mabwa ndutu ke̱ ba to̱po̱ne̱ babo̱ byala ba dibena.​—Kolose 3:21.

¹⁴ Bibe̱l e mabolane̱ byala ba ngińa o banga co̱ye̱ la nune̱ dipama​—nika ńe nde bolane̱ la byala ba bobe, to̱so̱ m’bomba o ye̱use̱ na bwese̱ bane̱ iso̱n. Moto nu mabolane̱ ni ńai a beto̱pedi e ná a wanea mo̱me̱ne̱ mbeu a ńolo, ońolana muco̱ye̱ bane̱ dipama e ná a sumwabe̱ o mwemba yete̱na a bangi o bupe̱ malea ma mabolabe̱ mo̱ ponda te̱ o jongwane̱ mo̱ tukwa. E pe̱ ná a bo̱lo̱ne̱ bonam ba  be̱ longe̱ o was’a peńa yete̱na a si tuko. (1 Korinto 5:11-13; 6:9, 10) Di me̱ne̱ so̱ ná, di titi ná di ja o ndol’a Loba yete̱na di be̱n ko̱lo̱ngo̱ne̱ la bolane̱ beto̱pedi be titi ko̱nji, mbale̱, to̱so̱ muyao. I ńai a beto̱pedi i si malongisane̱.

15. Njika pat’a beto̱pedi be “bwam ońola longisane̱” e?

¹⁵ Ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ jabea la pase̱le̱ bwambo ka nje te̱ Mubole̱ biso̱ mo̱ a te̱se̱no̱ e? O̱nge̱le̱ ná Eyal’a Loba e mome̱le̱ biso̱ o to̱po̱ “buka te̱ eyal’a bwam ońola longisane̱.” (Efeso 4:29) Yehova e muńe̱nge̱ ke̱ di mato̱po̱ byala be malongisane̱, be matute̱le̱, na be membe̱ bane̱. Busise̱ la i ńai a byala di mabaise̱ ná di se̱le̱ dutea bwambwam. Bibe̱l e si manande̱le̱ pat’a beto̱pedi ba bwam to̱so̱ “byala be te̱nge̱n” o bolane̱. (Tito 2:8) Ná di to̱pe byala ba “bwam ońola longisane̱,” e mapula ná di ne̱nge̱ o mo̱nge̱le̱ man mambo mawam malalo nde mena me mweńa, ma bambe̱ beto̱pedi be malongisane̱, me nde: Ko̱nji, mbale̱, na muyao. Kana di mábiano̱ ma mambo malalo, jombweye so̱ ngus’a byembilan bō̱ ba tobotobo ba byala be malongisane̱.​—Ombwa edinge̱le̱ “ Mo̱, byala bam be nde be malongisane̱ e?”

16, 17. (a) Ońola nje jangame̱ne̱no̱ sesa bane̱ e? (b) Ońola njika mambo jeno̱ ná di sesa bane̱ o mwemba e? o ndabo a mbia e?

¹⁶ Musesako ma mbale̱. Yehova na Yesu ba bi mweńa ma to̱po̱ byala ba musesako na ba do̱lisane̱. (Mateo 3:17; 25:19-23; Yohane 1:47) Ye mweńa ná biso̱ Kriste̱n pe̱ di sese bane̱ na mbale̱. Ońola nje e? Minia 15:23 mo̱ ná: “Eyala e kwalabe̱ o pond’ao e tombi do̱lo̱.” Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Ne̱ni na masengano̱ o mulema ke̱ moto a sesi mba na mbale̱ e? Mo̱, nika e si makwangwe̱le̱ mba mulema na jembe̱ pe̱ mba e?’ E, byala ba musesako ma mbale̱ be mabola wa o bia ná nupe̱pe̱ a be̱n ponda  ońol’ango̱, ná moto a mombwea wa, na ná miwe̱n mo̱ngo̱ mi tongwe̱le̱. Be byala ba mbaki be malonga lakisane̱ lo̱ngo̱ na tute̱le̱ pe̱ wa o bata bola o mińa mi maye̱. Kana weno̱ muńe̱nge̱ ke̱ o sesabe̱, wa pe̱ o si me̱nde̱ so̱ o we̱ ná o sese bane̱ e?​—Langa Mateo 7:12.

¹⁷ Okwe̱le̱ wame̱ne̱ o bia jemba nje ya bwam bane̱ ba be̱nno̱, nde o sese babo̱ ońola nika. We ná o senga ekwal’a bwam o mwemba, we̱ne̱ eso̱mbe̱ ewo̱ ye o po̱nge̱ miwe̱n o ńaka o mudī, to̱so̱ mudun a moto mō̱ nu si matone̱ ndongame̱n tom to̱na mitakisan ebe̱yed’ao ya bodun e mawaneano̱ mo̱. Eyal’a musesako ya mbale̱, ye ná e tapa mulema ma i ńai a bato na jembe̱ pe̱ babo̱ o tingame̱ o bolea Yehova. O ndabo a mbia, bome na bito be o diba ba be̱n ńo̱ng’a senga byala ba musesako ma mbale̱ na ba masoma ba mō̱ na nune̱. (Minia 31:10, 28) Bana tobotobo ba be̱n ńo̱ngi o bia ná ba mombwea babo̱, na ná ba mabwane̱ pe̱ nje ba mabolano̱ muńe̱nge̱. Musesako na do̱lisane̱ ba membe̱ muna ka nje te̱ wei na madiba pe̱ ba membe̱no̱ epume̱le̱. A bayedi, lo si suba so̱ o sesa bana bańu ońola bede̱mo babu ba bwam na miwe̱n mabu. Ni ńai a musesako mu mongwane̱ bana bo̱ngo̱ o longa ngiń’a mulema nikame̱ne̱ pe̱ na lakisane̱, na tute̱le̱ pe̱ babo̱ o bata po̱ngo̱ miwe̱n o bola nje e te̱nge̱n.

18, 19. Ońola nje jangame̱nno̱ po̱ngo̱ miwe̱n minde̱ne̱ o jembe̱ na lo̱ko̱ bonasango asu e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di bola nika e?

¹⁸ Byala be membe̱ na ba belo̱ko̱medi. Yehova a mombwea jita ba “mudī mu ńo̱sedi” na “mu sibi.” (Yesaya 57:15) Eyal’ao e mome̱le̱ biso̱ ná di benge ‘jomane̱le̱ . . . mō̱ na nune̱’ na ‘jembe̱ ba milema mi wo̱ledi.’ (1 Tesalonika 5:11, 14) Je ná di be̱ mbaki ná Loba a me̱ne̱, a do̱lisane̱ pe̱ miwe̱n masu o jembe̱ na lo̱ko̱ bonasango asu bena ndutu e wo̱lise̱no̱ milema.

¹⁹ Nje so̱ weno̱ ná o kwala o longa Kriste̱n ni bo̱bi  o mulema to̱so̱ ni ńo̱sedi e? O si bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná e mapula ná ye̱ke̱i te̱ o po̱ngulane̱ nje ye o takise̱ mo̱; eyal’ewo̱ to̱ beba be dongame̱n o jembe̱ mo̱. Bola nuńo̱sedi mbaki ná o mombwea mo̱. We ná o kane̱ na mo̱ na doi la mo̱ń; o so̱so̱me̱ye̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ ná a to̱ndo̱be̱ na bane̱, nikame̱ne̱ pe̱ na Loba. (Yakobo 5:14, 15) Bola ná a be̱ mbaki ná a be̱n epolo o mwemba kapo̱ na bane̱. (1 Korinto 12:12-26) Langa epas’a Bibe̱l e membe̱ mo̱ ná a be̱ mbaki ná, na mbale̱, Yehova a mombwea mo̱ tobotobo. (Myenge 34:19; Mateo 10:29-31) No̱ngo̱ la ponda o langwea bańo̱sedi “eyal’a muyao” e mawe̱ o njib’a mulema di si me̱nde̱ suba jongwane̱ mo̱ o bia ná a to̱ndo̱be̱, e pe̱ tiki.​—Langa Minia 12:25.

20, 21. Njika mambo ma mabole̱ ná malea ma tute̱le̱ moto o bola e?

²⁰ Malea ma matute̱le̱ o bola. Ka bewekedi be titi ke̱nge̱nge̱, biso̱ be̱se̱ di be̱n ńo̱ng’a malea ponda na ponda te̱. Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ ná: “Senga malea, kasa pe̱ jome̱le̱, ná o tate be̱ dibie̱ ombusa ponda.” (Minia 19:20) Seto̱ batudu buka te̱ nde bangame̱ne̱ bole̱ malea. Bayedi ba mabola bana malea. (Efeso 6:4) Bonańango boú be ná ba no̱ngo̱ ponda o bola ba ba dia eso̱mbe̱ malea. (Tito 2:3-5) Ndolo di be̱ne̱ne̱no̱ bane̱ e matute̱le̱ biso̱ o pula bola malea mena nune̱ a me̱nde̱no̱ kasa esibe̱ mo̱ bwa  iso̱n. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bola i ńai a malea e? Jombweye mambo malalo ma mabole̱ ná malea matute̱le̱ mukase̱ mo̱: ebe̱yed’a mubole̱ malea na nje e matute̱le̱ mo̱, o nje malea ma se̱medino̱, na mbadi ma mabolabe̱no̱.

²¹ Malea ma matute̱le̱ o bola ma mabotea nde na mubole̱ malea. Baise̱ na wame̱ne̱ ná, ‘O njika ponda neno̱ ná na kasa malea na bo̱bise̱ la ńolo e?’ O bi te̱ ná mubole̱ wa malea a mombwea wa, a titi o kwalisane̱ wa na malinga, a si be̱n pe̱ to̱ jo̱nge̱le̱ la bobe, nika e mabola ná o kase malea na bo̱bise̱ la ńolo. Seto̱ mulemlem m’ebe̱yedi so̱ nde wangame̱nno̱ be̱ne̱ ke̱ o mabola bape̱pe̱ malea e? Malea ma maye̱ bepuma ba bwam pe̱ ma se̱medi nde o Eyal’a Loba. (2 Timoteo 3:16) E be̱ ná o tele̱ Bibe̱l to̱ ke̱m, jangame̱ne̱ se̱mea o Betiledi o ponda te̱ di mabolano̱ malea. Batudu bangame̱ne̱ so̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná ba si langwea bane̱ jo̱nge̱le̱ labu, to̱so̱ yue̱le̱ Betiledi, o pula ná ye̱ne̱ne̱ biana Bibe̱l e masue̱le̱ jo̱nge̱le̱ labu. Malea ma matute̱le̱ pe̱ yete̱na ma bolabe̱ ńai ni te̱nge̱n. Malea ma muyao, mena má ńe̱ngisabe̱ na wanga ma bo̱bi o kasabe̱, ma si masumwane̱ pe̱ to̱ mukase̱ mo̱ edub’ao.​—Kolose 4:6.

22. Njik’a bedomsedi o no̱ngino̱ jombwea bolane̱ la jabea la pase̱le̱ bwambo e?

²² Na mbale̱, pase̱le̱ la bwambo le nde jabea la tiki la Loba. Ndolo di be̱ne̱ne̱no̱ Yehova ńangame̱ne̱ o tute̱le̱ biso̱ o bolane̱ di jabea bwam, seto̱ bobe. Di si dimbea so̱ ná byala di makwalisane̱no̱ bane̱ be be̱n ngińa​—ngińa o longa to̱so̱ o bule̱le̱ nika ńe nde o ńo̱so̱. Di we̱ so̱ ná di bolane̱ din jabea ka nje te̱ Mubole̱ mo̱ a te̱se̱no̱​—“ońola longisane̱.” Beto̱pedi basu be me̱nde̱ so̱ nde be̱ be membe̱ na be malo̱ke̱ ba bena ba dinge̱le̱ biso̱, na jongwane̱ pe̱ biso̱ o ja o ndol’a Loba.