Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA 13

Ngando Loba a si do̱lisanno̱

Ngando Loba a si do̱lisanno̱

Benga “wasa nje e mado̱lisane̱ Sango.”​—EFESO 5:10.

1. Njik’a pat’a bato Yehova a madutano̱ o mbasanedi mao e, ońola nje pe̱ bangame̱nno̱ ja epe̱ńe̱ o mudī e?

“BOWE̱ Loba ba mbale̱,” ekwali Yesu, ‘ba me̱nde̱ jowe̱ Tete̱ o mudī na o mbale̱; ebanja Tete̱ a mapula nde ba bena ba mowe̱ mo̱ nika.’ (Yohane 4:23) Yehova a so̱i te̱ i ńai a bato​—ka nje te̱ a so̱ino̱ wa​—a maduta babo̱ o mbasanedi mao na ma Mun’ao. (Yohane 6:44) Njik’edube nika ńeno̱! Nde, bato̱nde̱ mbal’a Bibe̱l bangame̱ne̱ benga “wasa nje e mado̱lisane̱ Sango,” ońolana Satan e nde sango a mawo̱ndo̱n.​— Efeso 5:10; Bebīsedi 12:9.

2. Bola beteledi ba ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ ba ba makeke̱ o lata jowe̱ di sangi na di kwedi.

2 Dutea te̱ o nje e bolane̱ o Mudongo ma Sinai ponda Bonaisrael ba baise̱no̱ Aron ná a po̱ngeye babo̱ loba. Aron emedi, na mo̱ a po̱ngo̱ mun’a ńaka ńa gol nu mabe̱ babo̱ eyemban a Yehova. Mo̱ ná: “Kie̱le̱ ye nde buńa bonde̱ne̱ ba Yehova.” Mo̱, Yehova ese̱le̱ din lata la jowe̱ la mbale̱ na di kwedi e? Ke̱m. A bumbise̱ lambo ka 3 000 la bowe̱ losango. (Bebusedi 32:1-6, 10, 28) Njika belēdi nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Di mapula te̱ ja o ndol’a Loba, di s’angame̱ne̱ “tapa lambo di si sangi,” o diwengisan di kombe̱ jowe̱ di sangi na ko̱di, ná lambo to̱ diwo̱ di si kwese̱ mo̱ mbindo.​—Yesaya 52:11; Hesekiel 44:23; Galatia 5:9.

3, 4. Ońola nje jangame̱nno̱ jombwea ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l ke̱ di mawase̱le̱ bede̱mo na ngando i lań e?

3 Nde, ombusa kwed’a bamuloloma bena ba ta mwekan te̱nge̱ne̱ to̱bo̱ la dube̱ la mbale̱, Kriste̱n a lobango yena i si ta i to̱ndo̱ mbale̱, i botedi o be̱ne̱ bede̱mo ba basibi, ngando, na te̱se̱ mińa mi belabe̱ ná ma “bosangi” ba bele̱no̱ ná mińa ma Kriste̱n. (2 Tesalonika 2:7, 10) Nika weno̱ o jombwea ngando iwo̱ oteten a yin, maka ne̱ni i mabonde̱no̱ mudī ma wase, seto̱ ma Loba. O ponda ye̱se̱, ngando ya wase i be̱n nde janda diwo̱: Wemse̱ la ńo̱ng’a bepuledi b’eyobo, na jabwe̱le̱ la bedubedi ba ebasi e kwedi, nikame̱ne̱ pe̱ na mulatako na midī ma bobe​—bedidi ba “Babilon ninde̱ne̱.” * (Bebīsedi 18:2-4, 23) Ne̱nge̱ pe̱ o mo̱nge̱le̱ ná, Yehova mo̱me̱ne̱ e̱n beboledi ba ńakaka ba ebasi e kwedi bena be mbondo a jita la bede̱mo be lań o wase. Ye̱ke̱i te̱ yi ngando ye pe̱ mo̱ ńakaka we̱nge̱. Seto̱ jo̱nge̱le̱ lao nde jangame̱nno̱ jombwea buka me̱se̱ e?​—2 Yohane 6, 7.

4 Kriste̱n a mbale̱, i bi ná ngando iwo̱ i si do̱lisane̱ Yehova. Nde, e mapula ná di no̱nge bedomsedi be bam o mulema masu ná di si mano̱ngo̱ dongo tom o to̱ po̱ ńa i ngando. Bata la jombwea ońola nje Yehova a singe̱no̱ i ńai a ngando di me̱nde̱ jembe̱ biso̱ o bedomsedi basu ba banga bola to̱ njika lambo le ná leka biso̱ o ja o ndol’a Loba.

NGAND’A MBU—DINA DIPE̱PE̱ LA JOWE̱ LA WEI

5. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yesu a si yabe̱ o 25 ma Elaṅe̱ e?

5 Bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná ngand’a mbu ńe nde buńa ba bolise̱ la yabe̱ la Kristo. Nde, Bibe̱l e si malangwa to̱ lambo jombwea bolise̱ la buńa ba yabe̱ ba Yesu. Mbale̱ ńe nde ná buńa bao ba yabe̱ bo si biane̱ ná te̱ite̱i. Je so̱ ná di be̱ mbaki ná a si yabe̱ o 25 ma mo̱di ma Elaṅe̱, oteten a mulo̱lo̱ko̱ munde̱ne̱ m’epupa o y’epas’a wase. * Nje e mabole̱ biso̱ mbaki ye nde ná Lukas a tili ná, ni ponda Yesu a yabe̱no̱ “batatedi [ba ta] o eyidi” o tata dibemba labu. (Lukas 2:8-11) Yete̱na ‘be̱ la o eyidi’ di ta nde ede̱mo abu ya mbu te̱ nika e si wusa be̱ tobotobo. Nde, kana mundi ma Betlehem mu be̱nno̱ mbu’a mulo̱lo̱ko̱ na sino, mabemba to̱ batatedi ba si ta baja “o eyidi” nika ná o eboko o ni ponda. Omo̱ń a nika, Yose̱f na Maria balo nde o Betlehem ońolana Kaisa Augusto a ta a bola doi ná bato be̱se̱ ba no̱ngo̱be̱ muso̱ngi. (Lukas 2:1-7) O ka mbale̱, Kaisa a si wusa bola bato ba ta ba singe̱ byanedi ba Roma doi ná bale o lo̱ndo̱ o mundi ma bambambe̱ babu o ponda mulo̱lo̱ko̱ munde̱ne̱ m’epupa.

6, 7. (a) Owe̱ni jita la bede̱mo ba ngand’a mbu be wuno̱ e? (b) Njika diwengisan le oteten a bola la mabea la ngand’a mbu na la Kriste̱n e?

6 Mbondo a ngand’a mbu e si maso̱be̱ o Bibe̱l, nde o ngando ya kwaṅ ya basibi, ka ni ni ta be̱ ni bolisabe̱ o jowe̱ loba la Roma Kiyun (Saturn) loba la myōnda ma mada. Ka kwala la kalat’a Inglisi po̱, badubedi ba loba Mitra ba ta ba te̱se̱ buńa ba 25 ma mo̱di ma Elaṅe̱ ka buńa ba bolise̱ la “yabe̱ la wei i si mábukabe̱.” “Bolise̱ la ngand’a mbu di botedi nde ponda jowe̱ la wei di tano̱ ngińa tobotobo o Roma,” lambo ka bebwea ba mbu belalo ombusa kwed’a Kristo.​—New Catholic Encyclopedia.

Ndolo nde e matute̱le̱ Kriste̱n a mbale̱ o bola mabea

7 O pond’a yi ngando, basibi ba ta be̱ ba bolane̱le̱ mabea na mada ma kango​—bede̱mo bena be dia be mabolane̱ we̱nge̱ o pond’a ngand’a mbu. Nde, ka nje te̱ yeno̱ pe̱ mbale̱ we̱nge̱, jita la mabea ma ngand’a mbu ma si ta mabolabe̱ bupisane̱ 2 Korinto 9:7, ni makwale̱ ná: “Nde moto te̱ a bole nde kaponda jo̱nge̱le̱ la mulema mao, seto̱ na pidi to̱ ońola mińakisan; ebanja Loba a to̱ndi nu nu mabole̱ na muńe̱nge̱.” Ndolo nde e matute̱le̱ Kriste̱n a mbale̱ o bola jabea, i si be̱n pe̱ to̱ buńa ba tobotobo ba bola la mabea, ba si mengane̱ pe̱ to̱ nu nu kusane̱ babo̱ jabea lambo. (Lukas 14:12-14; langa Bebolo 20:35.) O mbata nika ba matimbise̱le̱ pe̱ Loba jita la masoma ná ba te̱se̱be̱ wonja na soasoane̱ na tuse̱ la ńolo la pond’a ngand’a mbu, nikame̱ne̱ pe̱ na mūna ma beto̱m ba mo̱ni jita ba maso̱lise̱no̱ babo̱me̱ne̱ o ni pond’a mbu.​— Mateo 11:28-30; Yohane 8:32.

8. Babiedi ba ngengeti ba ta ba bola Yesu mabea ma buńa ba yabe̱ e? Bola beteledi.

8 Nde, bō̱ be ná ba baise̱ ná, e titi mbale̱ ná babiedi ba ngengeti ba boli Yesu mabea ma buńa ba yabe̱ e? Ke̱m. Bola labu la mabea di ta nde buka te̱ o lee̱le̱ edube ońola mot’a mweńa nu yabe̱; nika e ta nde ede̱mo a kwaṅ ya pond’a Bibe̱l. (1 Kiṅe̱ 10:1, 2, 10, 13; Mateo 2:2, 11) Nde, ba si po̱i pe̱ to̱ o bo bulu me̱ne̱ Yesu a yabe̱no̱. Yesu a si ta mwe̱nge̱ ma muna o eboki, nde muna eyeka myo̱di, nu ta nu ni ja o ndabo ponda ba po̱ino̱.

NJE BIBE̱L E MAKWALANO̱ JOMBWEA BOLISE̱ LA BUŃA BA YABE̱

9. Ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ bolise̱ la mińa ma yabe̱ Bibe̱l e makwaleano̱ e?

9 To̱ná yabe̱ la muna leno̱ nde lambo la muńe̱nge̱ o ponda ye̱se̱, Bibe̱l e si makwalea ońola bolise̱ la buńa ba yabe̱ to̱ bō̱ ba muboled’a Loba. (Myenge 127:3) Mo̱, nika ńe nde bodimbea e? Ke̱m, Bibe̱l e makwalea ońola bolise̱ la mińa ma yabe̱ miba​—buńa ba yabe̱ ba Farao ńa Egipto na ba Herode Antipas. (Langa Bebotedi 40:20-22; Marko 6:21-29.) Nde, Bibe̱l e si mato̱pea yin ngando ibane̱ ka lambo la bwam​—tobotobo ni nisukan, owe̱ni mulopo ma Yohane mudubisedi mu ke̱be̱no̱.

10, 11. Ne̱ni Kriste̱n a boso i tano̱ ye̱ne̱ bolise̱ la buńa ba yabe̱ e, na ońola nje e?

10 Bupisane̱ kalat’a Inglisi The World Book Encyclopedia, “Kriste̱n a boso i ta ye̱ne̱ bolise̱ la buńa ba yabe̱ ka eboled’a basibi.” K’eyembilan, bato ba Grikia ba kwaṅ ba ta ba dube̱ ná mō̱ ńasu te̱ a be̱n eweked’a mudī e mukeye̱ o yabe̱ lao, e matate̱ mo̱ botea bo buńa nate̱na o mińa me̱se̱ ma longe̱ lao. Y’eweked’a mudī “ e be̱n mulatako ma ndimsi na loba lena bolise̱ la buńa bao bo te̱nge̱n nde na buńa nu moto a yabe̱no̱,” ka nje te̱ kalat’a Inglisi The Lore of Birthday e kwalino̱. Ye etum a ponda bolise̱ la buńa ba yabe̱ di be̱nno̱ mulatako na ngambi, nikame̱ne̱ pe̱ na to̱po̱ la bedinge̱ tongwea na langa la ngengeti na bete̱medi bao o ponda yabe̱ la moto.

11 O sumo te̱ banga labu la bupe̱ ede̱mo a bolise̱ la buńa ba yabe̱ ońolana bo be̱n mulatako na beboledi ba basibi na midī ma bobe pe̱, baboledi ba Loba ba ta pe̱ ba banga bolise̱ mo̱ ońola bupe̱ la bete̱sedi. Ońola nje e? Ban bome na bito ba sibise̱ la ńolo ba si ta be̱ne̱ yabe̱ labu o mundi ma wase ka lambo le mweńa jita lena langame̱n musombise̱. * (Mika 6:8; Lukas 9:48) O diwengisan, ba ta be̱ ba sesa Yehova na timbise̱le̱ pe̱ mo̱ masoma ońola jabea la tiki la longe̱. *​—Myenge 8:4, 5; 36:10; Bebīsedi 4:11.

12. Ne̱ni buńa basu ba kwedi bo bukino̱ ba yabe̱ e?

12 Loba a makombe̱ o mo̱nge̱le̱ mao bajemea be̱se̱ ba mawo̱, longe̱ labu la kie̱le̱ ni maye̱ pe̱ le mbaki. (Yesaya 25:8) Mulangwedi 7:1 mo̱ ná: “Dina la bwam di do̱li buka jo̱ki la niti; buńa ba kwedi pe̱ bo buki buńa ba yabe̱.” “Dina la bwam” di be̱nno̱ le nde bete̱medi basu ba bwam oboso ba Loba be wu tongwea na bolea la mo̱ na jemea. Maka ná, mpo̱m ma buńa Kriste̱n i kusino̱ byanedi o jo̱nge̱le̱, bo titi ba yabe̱, nde ba kwedi​—ńa Yesu, ńena “dina” lao la bwam nde le dibongo la jongise̱ lasu.​— Bonahebe̱r 1:3, 4; Lukas 22:17-20.

BEPUMBWEDI BA YESU

13, 14. Ońola nje Kriste̱n a mbale̱ i si mabolise̱no̱ bepumbwedi ba Yesu e?

13 Ngando ninde̱ne̱ ńa bebasi ńe nde jo̱nge̱le̱ la bepumbwedi ba Kristo. Nde Kristo anedi ná bepumbwedi bao be bolisabe̱ e? Ke̱m, a si kwali nika. Kalat’a myango i makwala ná Kriste̱n a boso i si ta i bolise̱ bepumbwedi ba Kristo na ná nika ńe nde eboled’a kwaṅ ya basibi. Kalati nipe̱pe̱ e makwala ná: “Epas’a Bibe̱l to̱ ewo̱ ya Male ma Peńa e mato̱peye̱ ońola bolise̱ la bepumbwedi ba Yesu e titi. . . . Kriste̱n a boso i si ta i be̱ne̱ pond’a tobotobo ńa bosangi to̱ po̱.”​—The Encyclopædia Britannica.

14 Mo̱, Yehova a me̱nde̱ do̱lisane̱ ná ngando ńena mbondo ao e wu nde na basibi e bolisabe̱ o jo̱nge̱le̱ bepumbwedi ba Mun’ao e? Tomtom! (2 Korinto 6:17, 18) Betiledi be si manea to̱so̱ bola wonja o jo̱nge̱le̱ bepumbwedi ba Yesu. Bola la nika pe̱ le nde si be̱ la jemea.

JO̱NGE̱LE̱ LA BAWEDI—EBOLEDI E TITI BOSANGI

15. Owe̱ni mbondo a jo̱nge̱le̱ la bawedi e wuno̱ e?

15 “Buńa ba jo̱nge̱le̱ la bawedi bwe nde . . . buńa bwena ebas’a Katolik ya Roma e te̱se̱no̱ o jo̱nge̱le̱ kwed’a bajemea. Di bolise̱ di se̱medi nde o dube̱ di makwale̱ ná, myobe beno̱ ná ba lakise̱ ma midī ma bawedi mi si sangisabe̱ te̱ o kwed’abu, to̱so̱ ná myobe ba bolino̱ o mińa mi tombi mi si te̱be̱ te̱ pū, mi midī mi titi ná mi po̱ o mo̱ń o be̱ bonam. Di dube̱ di makwala pe̱ ná mi midī me ná mi kusa jongwane̱ o po̱ o mo̱ń tongwea na muka na mitin ma tobotobo ońol’abu. . . . Bedubedi bō̱ bena be lań, be pe̱ mulatako na buńa ba bawedi be wu nde na basibi, mbondo ao e wu nate̱na kwaṅ. Ońola nika nde o jita la bekombo ba Katolik, baje̱ oten ba mo̱nge̱le̱no̱ ná bawedi ba matimba o mamboa mabu o bulu ba buńa ba jo̱nge̱le̱ la bawedi o da mwemba na baweńa.”​—The Encyclopædia Britannica (1910), Dongo 1, dipapa 709.

LO SI KWESE̱ DIBA LAŃU MBINDO

16, 17. (a) Ońola nje Kriste̱n ye o pule̱ latise̱ diba yangame̱nno̱ wase̱le̱ kaponda bete̱sedi ba Bibe̱l bede̱mo ba bolise̱ la so̱mbo̱ ba mundi mabu e? (b) O nje ye ka bede̱mo ba koma la wondi na bene̱ bema bepe̱pe̱, nje Kriste̱n yangame̱nno̱ jombwea e?

16 Son a ponda, “doi la mubaedi n’ewande̱ di si me̱nde̱ pe̱ sengabe̱ omboa [Babilon ninde̱ne̱].” (Bebīsedi 18:23) Ońola nje e? Njo̱m po̱ ńe nde ná, Babilon mo̱me̱ne̱ e si me̱nde̱ pe̱ be̱, ońola beboledi bao ba ndimsi, bena be ná be kwese̱ diba mbindo botea nate̱na mo̱me̱ne̱ o buńa ba latise̱.​—Marko 10:6-9.

17 Bede̱mo be diwengisan bupisane̱ ekombo te̱. E makwalabe̱ ná bede̱mo bō̱ bena be me̱ne̱ne̱ biana be titi bobe, nde be be̱n mbondo ao o Babylon, be mawanea mome na muto be o we̱ latise̱ to̱so̱ babelabe̱ babu ‘musima.’ (Yesaya 65:11) Ede̱mo ewo̱ ya be ye nde koma la wondi, na bene̱ bema bepe̱pe̱. Yen eboledi pondapo̱ e wu nde na din dube̱ ná da di be̱n ngińa o lo̱ko̱ midī ma bobe, na bola pe̱ ná mi si bolane̱ bawe̱ latise̱ bobe. Omo̱ń a nika, wondi i be̱n botea kwaṅkwaṅ mulatako ma ndimsi na yadi, bonam, na longe̱ la bwaba. Na mbale̱, be̱se̱ ba mapule̱ je̱ o ndol’a Loba bangame̱ne̱ banga i ńai a bede̱mo be mulatako na midī ma bobe.​—Langa 2 Korinto 6:14-18.

18. Njika bete̱sedi ba Bibe̱l bangame̱ne̱ die̱le̱ ba ba mapule̱ latise̱, nikame̱ne̱ pe̱ na be̱se̱ ba me̱nde̱ jukeye̱ o di diba e?

18 Baboledi ba Yehova ba mabanga pe̱ bola beboledi ba nin wase bena, be ná be sumwane̱ diba na ndema la diba edub’ao, to̱so̱ takise̱ doi la mulema la bane̱. K’eyembilan, bato ba be̱n eyala o to̱po̱ ba s’angame̱ne̱ kwala byala ba maye̱, to̱ ba bobe, to̱ ba make̱ko to̱so̱ make̱ṅ ma byala mena me ná ma takise̱ bawe̱ latise̱ na bane̱. (Minia 26:18, 19; Lukas 6:31; 10:27) Ba si mabolise̱ pe̱ to̱ ndema la diba la mwaye lena di si malee̱le̱ sibise̱ la ńolo, nde di mabonde̱ nde “kumb’a longe̱.” (1 Yohane 2:16) Yete̱na we o boṅsane̱ diba, o si dimbea ná Yehova a mapula ná buńa bo̱ngo̱ bonde̱ne̱ bo be̱ nde lambo o si me̱nde̱no̱ jombwe̱, nde lena di mabwese̱ wa muńe̱nge̱ o ponda te̱ o mo̱nge̱le̱no̱ mo̱. *

DOMANE̱LE̱ LA TO̱MBEDI TO̱SO̱ MAMA LA MO̱ OMO̱Ń—LE BOBE E?

19, 20. Nje kalati po̱ e kwalino̱ jombwea mbondo a domane̱le̱ la to̱mbedi na mama la mo̱ omoń, ońola nje pe̱ Kriste̱n i si makasano̱ yen ede̱mo e?

19 Eboledi ewo̱ ya ponda te̱ ya maba na mane̱ mandema ye nde domane̱le̱ la to̱mbedi to̱so̱ mama la mo̱ omo̱ń. Kalat’a Inglisi ni makwaleye̱ ońola bede̱mo na belam mo̱ ná: “Domane̱le̱ la to̱mbedi to̱so̱ mama la mo̱ omo̱ń . . . langame̱ne̱ nde be̱ ede̱mo yena e wu na eboled’a kwaṅ ya mabea ma belam; o y’eboledi belam ba boṅsanno̱ tobotobo be ta be̱ be bolabe̱ maloba mabea . . . ná ma londise̱ mpuli, to̱ muka mu we̱le̱be̱ patape̱m o ben byala ná ‘longe̱ la bwaba!’ to̱so̱ ‘ońola ja lo̱ngo̱ la bwam!’”​—The International Handbook on Alcohol and Culture (1995)

20 Ye mbale̱ ná, bato jita ba si me̱nde̱ je̱ne̱ domane̱le̱ la to̱mbedi to̱so̱ mama la mo̱ omo̱ń ka eboled’a jowe̱ to̱so̱ ya dubadubane̱. Ede̱mo a mama to̱mbedi omo̱ń ye pe̱ ná ye̱ne̱ne̱ ka jakwane̱ la “mo̱ń”​—nika ńe nde ngińa ye o mo̱ń​—ná i namse̱ biso̱ o mbadi ni titi mulatako na Betiledi. Bō̱ ba be̱n ede̱mo a se̱le̱ koma belam wase ońola bawedi denge̱ ba mańo̱. To̱ yen eboledi pe̱ e titi mulatako na Betiledi.​—Yohane 14:6; 16:23. *

“BIŃO̱ BATO̱NDE̱ YEHOVA, SINGE̱ BOBE!”

21. To̱ e be̱ nde ná i si wu o Babilon, njika pat’a ngando inde̱ne̱ Kriste̱n ńangame̱nno̱ banga e, na ońola nje e?

21 K’eyembilan a bedangwedi be titi ko̱nji​—eboledi e masuabe̱le̱ o nin mbadi to̱ nine̱ na Babilon ninde̱ne̱​—bekombo bō̱ be mabolise̱ mbu te̱ ngando inde̱ne̱ i be̱n maye̱, i mabonde̱ pe̱ mbad’a longe̱ ńa lata la bome baba to̱so̱ la bito baba ka lambo la bwam. Mo̱, e me̱nde̱ te̱nge̱ne̱ ná bato̱nde̱ Yehova bukeye oten to̱so̱ ná bombwe mo̱ o television e? Bola la nika di me̱nde̱ lee̱le̱ bosinga ba mbale̱ ońola nje ye bobe e? (Myenge 1:1, 2; 97:10) Njika muse̱ṅ nika ńeno̱ o jembilane̱ mutiled’a kalat’a Myenge nu kane̱ ná: “Sumwa miso̱ mam o mambo m’ewolo”!​—Myenge 119:37.

22. O njika ponda Kriste̱n e me̱nde̱no̱ no̱ngo̱ bedomsedi bupisane̱ doi lao la mulema nga e me̱nde̱ no̱ngo̱ dongo o ngando to̱ ke̱m e?

22 O mińa ma bolise̱ la ngando i si do̱lisane̱ mo̱, Kriste̱n ńangame̱ne̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná bedangwedi bao be s’e̱ne̱ne̱ biana ńe o no̱ngo̱ dongo o yi ngando. Paulo mo̱ ná: “To̱ lo mada so̱ nde, to̱ lo mańo̱ nde, to̱ njika lambo lo mabolano̱, bola me̱se̱ ońol’edub’a Loba.” (1 Korinto 10:31; ombwa edinge̱le̱ “ No̱ngo̱ la bedomsedi ba dibie̱.”) O mune̱ múdi, yete̱na ede̱mo to̱so̱ ngando e si be̱n mulatako na jowe̱ di kwedi, politik, ko̱d’ekombo, ná e si makwe̱me̱ pe̱ to̱ bete̱sedi ba Bibe̱l to̱ bō̱, Kriste̱n te̱ nde ńangame̱n no̱nge̱ bedomsedi o no̱ngo̱ dongo oten to̱ ke̱m. O mulemlem ma ponda pe̱, angame̱ne̱ jombwea ne̱ni bane̱ ba me̱nde̱no̱ je̱ne̱ nika ná a si be̱ babo̱ eso̱njisan.

SESA LOBA O BYALA NA O BEBOLO

23, 24. Ne̱ni jeno̱ ná di bola mboṅ a bwam jombwea bete̱sedi be te̱m na sim ba Yehova e?

23 Jita la bato di me̱ne̱ nde mińa ma bolise̱ la ngando iwo̱ tobotobo ka lambo di mabole̱ mbia na mako̱m epolo o ja mwemba. Ońola nika, moto a bolane̱ te̱ jo̱nge̱le̱ la mpenga ná bete̱medi basu be se̱medi o Bibe̱l be si malee̱le̱ ndolo, to̱so̱ be ngińa buka moyo, je ná di tele̱ye̱ mo̱ na muyao ná Mboṅ a Yehova i to̱ndi o tombise̱ ponda bwam na mako̱m na mbia. (Minia 11:25; Mulangwedi 3:12, 13; 2 Korinto 9:7) Di mabwane̱ mundenge ma ba bena di to̱ndino̱ muńe̱nge̱ mbu mwe̱se̱, nde ońolana di to̱ndi Loba na bete̱sedi bao be te̱m na sim, di si mapula ná i ńai a ponda muńe̱nge̱ i be̱ne̱ dipe̱ń la mbindo la bede̱mo be si do̱lisane̱ mo̱.​—Ombwa edinge̱le̱ “ Jowe̱ la mbale̱ di mawana bonam bonde̱ne̱.”

24 Mboṅ a Yehova iwo̱ i bolane̱ jokwa 16 la kalati Nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? o bola bato beteledi ba nika. * O si dimbea ná mpuli masu mwe nde ná di dute bato o jowe̱ la mbale̱ seto̱ o lee̱le̱ babo̱ ná ba si te̱nge̱n. Ońola nika, lee̱le̱ edube, be̱ pī, ‘byala bo̱ngo̱ be be̱ nde ponda ye̱se̱ ba muyao, be ńe̱ngisabe̱ na wanga.’​—Kolose 4:6.

25, 26. Ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ bana babu o ńaka o dube̱ na o ndol’a Yehova e?

25 Biso̱ baboledi ba Yehova jokwabe̱le̱ bwam, di bi ońola nje di dube̱no̱, di mabolano̱ pe̱ beboledi bō̱ na banga pe̱ bepe̱pe̱. (Bonahebe̱r 5:14) A bayedi, bińo̱ okwe̱le̱ so̱ bana bańu ná dutea labu di se̱me̱ye̱ nde o bete̱sedi ba Bibe̱l. Lo me̱nde̱ longa dube̱ labu yete̱na lo boli nika, longwane̱ pe̱ babo̱ o bolane̱ Betiledi ná ba bole ba bena ba mabaise̱ babo̱ bolangi ba dube̱ labu malabe̱; lo bola pe̱ babo̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi babo̱.​—Yesaya 48:17, 18; 1 Petro 3:15.

26 Be̱se̱ ba mowe̱ Loba “o mudī na o mbale̱” ba si masamba buka te̱ ngando i si se̱medi o Betiledi, nde ba mawe̱ pe̱ o be̱ mbale̱ o matongo me̱se̱ ma longe̱ labu. (Yohane 4:23) O nin we̱nge̱, jita ba me̱ne̱ be̱ la mbale̱ ka lambo di si mawane̱ muse̱ṅ. Nde ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o jokwa di bupe̱, bediedi ba Loba nde be bwam buka be̱se̱ o ponda ye̱se̱.

^ par. 5 Di se̱medi te̱ o muso̱ngi ma Bibe̱l na o kalat’a myango i tilabe̱ na bato, je ná di kwala ná Yesu a yabe̱ nde o lambo ka mbu ma 2 B.P.A o mo̱di ma bonayuda ma Etamin mwe nde mo̱di mu songame̱ oteten a myo̱di ma Ńe̱te̱ki na Maye̱se̱ ma Elange̱mbu di mabolane̱no̱ we̱nge̱.

^ par. 11 Owas’a mbend’a Mose, muńangadi mu ta mwangame̱ne̱ bola Loba jabea l’ebula. (Levitiko 12:1-8) Nika e ta nde mbad’a ngińa ńa jo̱nge̱le̱ Bonaisrael ná bobe bo matombea nde tongwea na yadi, be bete̱sedi bongwane̱ babo̱ o be̱ne̱ so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la yabe̱ la muna, na jeka pe̱ babo̱ ná ba s’embilane̱ ede̱mo a bolise̱ la buńa ba yabe̱ ya basibi.​—Myenge 51:7.

^ par. 18 Ombwa mokwa malalo jombwea diba na mako̱to̱ne̱ ońola longe̱le̱ la ńolo o La Tour de Garde (Njongo a Betatedi), ńa 15 Maye̱se̱ 2006, mapapa 18-31.

^ par. 20 Ombwa La Tour de Garde (Njongo a Betatedi) ńa, 15 Ngo̱nde̱ 2007, mapapa 30-31.

^ par. 24 Ni busisabe̱ na Mboṅ a Yehova.