Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 13

Omadano oivilo oyo itai hafifa Kalunga

Omadano oivilo oyo itai hafifa Kalunga

“Shipaashipeni eshi tashi wapalele Omwene.” — OVAEFESO 5:10.

1. Jehova oha nanene ovanhu va tya ngahelipi kuye, nomolwashike ve na okukala oupafi pamhepo?

JESUS okwa ti: “Ovailikani vashili tava ilikana Tate momhepo nomoshili; osheshi Tate a hala ava tave mu ilikana va kale va tya ngaha.” (Johannes 4:23) Jehova oha nanene kuye nosho yo kOmona waye ovo va hala oku mu longela momhepo nomoshili, ngaashi ashike a ninga shi na sha naave. (Johannes 6:44) Kashi fi tuu oufembanghenda munene! Ndele nande ongaho, ovo ve hole oshili yOmbibeli ove na ‘okushipaashipa osho tashi wapalele Omwene,’ molwaashi Satana oha longifa ekonda opo a heke ovanhu. — Ovaefeso 5:10; Ehololo 12:9.

2. Jehova oha tale ko ngahelipi ovo hava kendabala okulumbakanifa elongelokalunga lashili naali loipupulu?

2 Diladila kwaasho sha li sha ningwa po popepi nomhunda yaSinai, eshi Ovaisrael va li va pula Aron e va ningile oshikalunga. Aron okwa li a dimina ndele ta ningi onhana yoshingoli nokwa li a tya kutya oi lile po Jehova. Okwa li a tya: “Mongula oku noshivilo shefimano lOmwene.” Mbela Jehova okwa li a hafa eshi Ovaisrael va li va lumbakanifa elongelokalunga lashili naali loipupulu? Hasho nandenande. Okwa li a lombwela Ovaisrael va dipae ovanhu ovo va li va ilikana oshikalunga osho, naavo va dipawa ova li 3 000 lwaapo. (Exodus 32:1-6, 10, 28) Mbela oshike hatu lihongo mehokololo olo? Ohatu lihongo mo kutya ngeenge otwa hala okulikaleka mohole yaKalunga, katu na ‘okukuma oshipo’ notu na okulongela Kalunga oye aeke, nokatu na okulumbakanifa oshili noipupulu. — Jesaja 52:11; Hesekiel 44:23; Ovagalati 5:9.

3, 4. Omolwashike tu na okuyandja elitulemo komafinamhango Ombibeli ngeenge tashi uya peenghedindjikilile nosho yo omadano oivilo oyo i li apeshe?

3 Shinyikifa oluhodi, konima eshi ovayapostoli ovo va li va kwafela Ovakriste vonale vaha tambule ko omahongo oushunimonima va fya, vamwe ovo va li tave liti Ovakriste nokava li ve hole oshili yOmbibeli ova li va tambula ko eenghedindjikilile doshipaani, omadano oivilo nosho yo omafiku omafudo oo haku tiwa omayapuki nova li ve a ninga opaKriste. (2 Ovatessaloniki 2:7, 10) Eshi to konakona imwe yomoivilo oyo, didilika nghee tai ulike omhepo younyuni ndele hayoyo yaKalunga. Konyala omadano aeshe oivilo omounyuni ohaa xwaxwameke omahalo opambelela nohaa xumifa komesho omahongo oipupulu opalongelokalunga noumhulile, oinima oyo hai didilikifa mo ‘Babilon Shinene.’ * (Ehololo 18:2-4, 23) Kaleka yo momadiladilo kutya Jehova oku shii oinima yopamalongelokalunga oshipaani oko kwa dilila eenghedindjikilile dihapu ditondifa odo di li apeshe kunena. Osha yela kutya Jehova oha tale ko omadano oivilo a tya ngaho matondifa nokunena. Mbela nafye katu na okukala hatu tale ko oivilo ya tya ngaho ngaashi Jehova he i tale ko? — 2 Johannes 6, 7.

4 Tu li Ovakriste vashili, otu shii kutya omadano oivilo amwe itaa hafifa Jehova. Ndele otwa pumbwa okukala twa tokola toko momitima detu opo tuha kufe ombinga mokudana oivilo ya tya ngaho. Okukonakona kutya omolwashike Jehova iha hafifwa komadano oivilo ya tya ngaho otashi ke tu pameka tu kale twa tokola toko okuhenuka oshinima keshe osho tashi dulu oku tu imba tu likaleke mohole yaKalunga.

OSHIVILO SHOKWIILIKANA ETANGO SHA LUKULULWA NDELE TASHI NINGI OKRISMESA

5. Omolwashike tu na oushili kutya Jesus ina dalwa mo 25 Desemba?

5 Ombibeli kai na apa ya popya kutya edalo laJesus ola li hali danwa. Kakele kaasho, efiku ledalo laJesus lokondadalunde kali shiivike. Ndele otu na oushili kutya Jesus ka li a dalwa mo 25 Desemba, pokufu kwokoilongo yokOushilo woPokati. * Etomheno limwe ololo kutya, Lukas okwa shanga kutya Jesus okwa dalwa eshi ‘ovafita va li va nangela oimuna yavo moixwa.’ (Lukas 2:8-11) Ngeno ovafita okwa li hava ‘kala moixwa’ odula aishe, ngeno etomheno olo itali ti sha lela. Ndele molwaashi muBetlehem okwa li hamu kala outalala wodula nosho yo olumi, oimuna okwa li hai idililwa novafita kava li tava dulu ‘okukala moixwa’ pefimbo olo lokufu. Oshinima vali shimwe shihokwifa, Josef naMaria ova li va ya kuBetlehem molwaashi Omukesari Augustus okwa li a popya kutya ovakwashiwana ove na okuvalulwa. (Lukas 2:1-7) Onghee hano, itashi shiiva Omukesari a lombwele ovanhu ovo va li inava panda epangelo laRoma va ye koilando yooxekulululwa pefimbo olo kwa li ku na outalala wamatutu.

6, 7. (a) Eenghedindjikilile dihapu dOkrismesa oda dilila peni? (b) Eyooloko lilipi li li pokati kokuyandja eeshali pefimbo lOkrismesa nosho yo okupaafana eeshali kwOvakriste vashili?

6 Okrismesa inai popiwa mo mOmbibeli, ndele oya dilila moivilo yonale yoshipaani ngaashi o-Saturnalia yOvaroma, oshivilo osho sha li hashi danenwa Saturn, oshikalunga shounamapya. Natango, o-New Catholic Encyclopedia oya ti kutya pavalulo lovalongeli voshikalunga Mithra, 25 Desemba okwa li haa danwa e li “edalo letango enaenghono.” Oya ti yo kutya, “Okrismesa oya hovela pefimbo opo okwiilikana etango kwa li taku dana onghandangala apeshe muRoma,” omafelemido atatu lwaapo konima yefyo laKristus.

Ovakriste vashili ohava yandje omolwohole

7 Ngeenge ovapaani va li tava dana oivilo yavo, ova li hava paafana eeshali nokuninga oitelekela, oinima oyo hai ningwa fiyo okunena ngeenge ovanhu tava dana Okrismesa. Ndele ngaashi ashike sha li pefimbo lOkrismesa muRoma shonale, okupaafana eeshali kwovanhu kunena pefimbo lOkrismesa nako kaku li metwokumwe no 2 Ovakorinto 9:7, ovo tava ti: “Keshe tuu na yandje ngaashi omutima waye tau mu lombwele, hanomunyengutima ile kefininiko, osheshi Kalunga e hole ou ta yandje nehafo.” Ovakriste vashili ohava paafana eeshali omolwohole yokuholafana, ndele ihava teelele omafiku onhumba okondadalunde opo va paafane eeshali noihava kala va teelela okwaalulilwa sha omolweeshali odo hava yandje. (Lukas 14:12-14; lesha Oilonga 20:35.) Kakele kaasho, ova hafa eshi va manguluka ko koisho nosho yo komutengi mudjuu weendjo dopaimaliwa oo ovanhu vahapu hava kala ve na pefimbo lOkrismesa. — Mateus 11:28-30; Johannes 8:32.

8. Mbela ovanongo veenyofi ova li va etela Jesus eeshali dedalo? Shi yelifa.

8 Ovanhu vamwe otashi dulika va tomhafane kutya, mbela ovanongo veenyofi (ovanyanekeli veenyofi) kava li va etela Jesus eeshali pedalo laye? Hasho nandenande. Eeshali odo va li va yandja oda li ashike okuulika efimaneko lavo lokufimaneka omunhu oo a fimana, naasho osha li onghedindjikilile oyo ya li apeshe pefimbo lOmbibeli. (1 Eehamba 10:1, 2, 10, 13; Mateus 2:2, 11) Ovanongo veenyofi ovo kava li va ya kuJesus moufiku omo a dalwa. Natango, eshi va li va ya kuJesus, ka li vali okahanana ka nangekwa metemba lokulila oimuna, ndele okwa li a kula nokwa li ha di meumbo.

OMBIBELI OTAI TI NGAHELIPI SHI NA SHA NOMAFIKU OMADALO?

9. Oshike shididilikwedi shi na sha nomadano omadalo oo a tumbulwa mOmbibeli?

9 Nonande okudalwa kwokaana ohaku kala alushe oshinima shihafifa, Ombibeli inai popya kutya ovapiya vaKalunga ova li hava dana omadalo. (Epsalme 127:3) Mbela eshi Ombibeli inai popya shi na sha nokudana omadalo kwovapiya vaKalunga opa ningwa epuko? Hasho nandenande, molwaashi oya tumbula omadano omadalo opavali, limwe olaFarao waEgipti, nalimwe olaHerodes Antipas. (Lesha Genesis 40:20-22; Markus 6:21-29.) Ndele pomadalo oo opa li pa ningwa oinima ii, unene tuu pedalo laHerodes Antipas, molwaashi okwa li a tetifa ko omutwe waJohannes Omuninginifi.

10, 11. Ovakriste vonale ova li va tala ko ngahelipi okudana omadalo, nomolwashike?

10 O-The World Book Encyclopedia oya ti: “Ovakriste vonale . . . ova li va tala ko okudana edalo laumwe ku li onghedindjikilile yoshipaani.” Pashihopaenenwa, Ovagreka vonale ova li va itavela kutya omunhu keshe ngeenge ta dalwa, okwa li hapa kala oshishitwa shopamhepo nohashi mu amene monghalamwenyo yaye aishe. Embo The Lore of Birthdays ola ti kutya oshishitwa osho shopamhepo “ohashi kala shi na ekwatafano lopaumhulile mefiku ledalo loshikalunga omo omunhu oo a dalwa.” Omafiku omadalo okwa kala yo e na ekwatafano filufilu novanyanekeli veenyofi nosho yo okutengeneka osho tashi ka ningilwa omunhu komesho.

11 Ovapiya vaKalunga vonale kava li ashike hava henuka okudana omadalo molwaashi e na oudilo woshipaani nosho yo ekwatafano noumhulile, ndele otashi dulika yo va li have shi ningi omolwomafinamhango oo kwa li hae va wilike. Omolwashike mbela taku dulu okutiwa ngaho? Omolwaashi ovapiya vaKalunga ova li ovalumenhu novakainhu ovalininipiki, nokava li hava diladila kutya omadalo avo okwa fimana noku na okudanwa. * (Mika 6:8; Lukas 9:48) Ponhele yaasho, ova li hava fimaneke Jehova nohave mu pandula omolwoshali yomwenyo i na ondilo. * — Epsalme 8:4, 5; 36:10; Ehololo 4:11.

12. Ongahelipi efiku letu lokufya tali dulu okukala la fimana li dule efiku lokudalwa?

12 Aveshe ovo hava fi ve li ovadiinini ohava kala va amenwa medimbuluko laKalunga, nonakwiiwa yavo oya shilipalekwa. (Job 14:14, 15) Omuudifi 7:1 okwa ti: “Edina la fimana li dule omaadi mawa, nefiku lokufya ku dule efiku lokudalwa.” Outumbulilo “edina” otau ulike kondjokonona yetu iwa oyo Kalunga ha kala a hokwa omolwoku mu longela oilonga youdiinini. Shididilikwedi, Ovakriste inava lombwelwa va dimbuluke edalo laJesus, ndele ova lombwelwa ashike va dimbuluke efyo laye, oo “edina” laye liwa tali dana onghandangala ya fimana mokuxupifwa kwetu. — Ovaheberi 1:3, 4; Lukas 22:17-20.

OSHIVILO SHO-EASTER PAULELALELA OSHI NA SHA NOSHIKALUNGA SHOLUDALO

13, 14. O-Easter oya hovela ngahelipi?

13 Oshivilo sho-Easter (opaasa) osho haku tiwa kutya oshi li enyumuko laKristus osha dilila momalongelokalunga oipupulu. Edina Easter oli na ekwatafano naEostre, ile Ostara, oshikalungakainhu shomuAnglo-Saxon sheengulasha noitemadula. Mbela osha enda ngahelipi opo omai nosho yo oondiba va kale tava longifwa pefimbo lo-Easter? O-Encyclopædia Britannica oya ti kutya omai “okwa kala haa longifwa e li edidiliko lomwenyo mupe nosho yo enyumuko,” ofimbo oundiba va kala hava longifwa ve li edidiliko loludalo. Onghee hano, o-Easter oi li oshivilo sholudalo osho kunena hashi ifanwa enyumuko laKristus. *

14 Mbela Jehova okwa hokwa ngoo ovanhu ovo hava shikula eenghedi inadi koshoka odo da nyama koshivilo shoshikalunga sholudalo nonande otava ti kutya otava dana efiku lenyumuko lOmona? Hasho nandenande! (2 Ovakorinto 6:17, 18) Omishangwa inadi popya nandenande kutya ovanhu nava dimbuluke enyumuko laJesus. Onghee hano, okutya kutya o-Easter oi li enyumuko laJesus, otashi ulike okuhenoudiinini.

OUDILO WEFIKU LOVALENTINE

15. Efiku loValentine ola hovela ngahelipi?

15 O-The World Book Encyclopedia oya ti: “Efiku loValentine ohali danwa mefiku loshivilo shOvakriste vavali ovo va fila eitavelo lavo, ovo va li hava ifanwa nedina Valentine. Ndele eenghedindjikilile odo hadi ningwa mefiku olo . . . otashi dulika da dilila koshivilo shonale shOvaroma shedina Lupercalia osho sha li hashi danwa mo 15 Februali. Oshivilo osho osha li hashi danwa okufimaneka Juno, oshikalungakainhu shOvaroma shovakainhu noshohombo, nosho yo Pan, oshikalunga shoushitwe.”

OSHIVILOHOMBOLO SHENI NASHI KALE SHA KOSHOKA

16, 17. (a) Omolwashike Ovakriste ovalikongi ovo tava diladila okuhombola ve na okukonakona nawa eenghedindjikilile doivilohombolo domomudingonoko wavo metwokumwe nomafinamhango Ombibeli? (b) Ovakriste ove na okudimbuluka shike shi na sha neenghedindjikilile ngaashi okukupula ovafuko olwishi nosho yo oinima imwe i lili?

16 Mafiku, muBabilon Shinene ‘itamu ka udika vali ondaka yonghalu yomuhomboli noyomuhombolwa.’ (Ehololo 18:23) Omolwashike mbela? Etomheno limwe ololo kutya oumhulile washo otau dulu okunyateka ohombo okudja pehovelo layo. — Markus 10:6-9.

17 Omifyuululwakalo oda yoolokafana moshilongo keshe. Omifyuululwakalo dimwe odo tadi monika da fa inadi nyika oshiponga oshi na oupu da dilila meenghedi dOshibabilon odo haku tiwa ohadi etele ovafuko nosho yo ovo ve li poshivilohombolo ‘elao.’ (Jesaja 65:11) Omufyuululwakalo umwe womeenghedindjikilile odo owa kwatela mo okukupula ovafuko olwishi ile oinima imwe i lili. Onghedi ya tya ngaho otashi dulika ya hovela meitavelo olo kutya oikulya ohai mbilipaleke eemhepo dowii nohai di kelele diha etele omuhomboli nomuhombolwa oshiponga. Kakele kaasho, olwishi ola kala oule wefimbo la kwatakanifwa noumhulile oo hau kwafele vati ovanhu va mone oludalo, ehafo nova kale nomwenyo mule. Ndele osha yela kutya aveshe ovo va hala okulikaleka mohole yaKalunga otava ka henuka eenghedindjikilile inadi koshoka da tya ngaho. — Lesha 2 Ovakorinto 6:14-18.

18. Omafinamhango Ombibeli elipi e na okuwilika ovalikongi ovo tava diladila okuhombola nosho yo ovo tava shivwa koshivilohombolo?

18 Ovapiya vaJehova ohava henuka yo eenghedi dounyuni odo ihadi fimanekifa omahombolo ile oivilohombolo yopaKriste notadi dulu okupundukifa vamwe. Pashihopaenenwa, ohava henuka okuyandja oipopiwa oyo i na eendjovo domashado nosho yo okupopya oinima ya nyika omilele tava umbu omishe, nohava henuka okuninga omashendjo mai ile okupopya oinima oyo tai dulu okufifohoni ovafuko nosho yo ovo ve li poshivilohombolo. (Omayeletumbulo 26:18, 19; Lukas 6:31; 10:27) Ohava henuka yo okuninga oivilo yomalitalifa, oyo ihe li pandjele, tai ulike ‘oifulalala yokukalamwenyo.’ (1 Johannes 2:16) Ngeenge oto diladila okuninga oshivilohombolo, dimbuluka kutya Jehova okwa hala efiku loye le likalekelwa li kale oshinima osho to ka dimbuluka nehafo, ndele hanenyeme. *

MBELA OKUDENGA OUHALASHA KUMWE POIVILO OKU NA EITYO LOPALONGELOKALUNGA?

19, 20. Odjo imwe yomounyuni oya ti ngahelipi kombinga youdilo wokudenga ouhalasha kumwe, nomolwashike Ovakriste vehe na okukufa ombinga moshinima sha tya ngaho?

19 Okudenga ouhalasha kumwe oku li onghedindjikilile imwe oyo hai ningwa apeshe poivilohombolo nosho yo poivilo imwe i lili. Embo International Handbook on Alcohol and Culture lomo 1995 ola ti: “Okudenga ouhalasha kumwe . . . otashi dulika ku li onghedindjikilile yomounyuni yokunena oyo ya pambafana nonghedi yoshikulushonale yokuningila oikalunga omafiyawilo oikunwa iyapuki, omo oshikunguluki shiyapuki sha li hashi yambelwa oikalunga . . . shi li onghedi yokuhalela vamwe omanangeko noupuna ponhele yokulongifa omautumbulilo ngaashi ‘kala nomwenyo mule!’ ile ‘kala u na oukolele!’”

20 Ovanhu vahapu otashi dulika kave shii ngeenge okudenga ouhalasha kumwe oshinima shopalongelokalunga noshi na ekwatafano noidila. Natango, onghedindjikilile yokuyelula ouhalasha vomaviinyu va yukifwa mombada otai dulu okutalwa ko i li okwiilikana kusha shi li meulu osho shi na eenghono di dule dovanhu, sha hala okutya, okupula omanangeko noupuna monghedi oyo ihe li metwokumwe nOmishangwa. — Johannes 14:6; 16:23. *

‘AVA MU HOLE OMWENE, TONDENI OWII’

21. Ovakriste ove na okuhenuka omadano oivilo elipi oo e li apeshe, nonande otashi dulika kai na ekwatafano nomalongelokalunga, nomolwashike ve na okuninga ngaho?

21 Omolwenwefemo lii laBabilon Shinene olo tali ningifa omifikamhango dounyuni kunena di xutuke, oilongo imwe ohai unganeke oivilo yokomudo, oyo hai kala ya kwatela mo eendanisha inadi koshoka, nohapa ningwa oinima oyo tai hopaenene onghedi yokukalamwenyo kwomashenge ovalumenhu novakainhu. Mbela osha yuka ngoo kovanhu ovo ve hole Jehova va ye koivilo ya tya ngaho ile ve i tale? Mbela ngeenge ova ningi ngaho otashi ulike ngoo shili kutya ove tonde owii? (Epsalme 1:1, 2; 97:10) Kashi li tuu pandunge okuhopaenena oikala yomupsalme umwe oo a li a ilikana a ti: “Omesho ange a alula ko, a ha tale koinima yongaho”! — Epsalme 119:37.

22. Onaini Omukriste ta dulu okutokola she likolelela keliudo laye shi na sha nongeenge ota ka kufa ombinga mokudana oshivilo shonhumba ile hasho?

22 Momafiku oivilo younyuni, Omukriste oku na okukala a lungama opo ehe lihumbate monghedi oyo tai ningifa vamwe va diladile kutya ota kufa ombinga mokudana efiku olo. Paulus okwa ti: “Ngenge tamu li ile tamu nu, ile keshe tuu eshi tamu shi ningi, ashishe shi ningeni okufimanekifa Kalunga.” (1 Ovakorinto 10:31; tala oshimhungu “ Ninga omatokolo e li pandunge,” pepandja 158-159.) Mepingafano naasho, ngeenge onghedindjikilile ile oshivilo shonhumba osha yela kutya kashi na ekwatafano nomalongelokalunga oipupulu, kashi na ekwatafano neepolotika ile noivilo yopashiwana noitashi nyono omafinamhango Ombibeli, Omukriste keshe ota dulu okuninga etokolo lopaumwene shi na sha nongeenge ota ka kufa ombinga moshivilo sha tya ngaho ile hasho. Ndele nande ongaho, oku na okuyavelela omaliudo avamwe opo ehe va pundukife.

NATU FIMANEKIFE KALUNGA MEENDJOVO NOMOILONGA

23, 24. Ongahelipi hatu dulu okuyandja oundombwedi muwa u na sha nomifikamhango douyuki daJehova?

23 Ovanhu vahapu ohava tale ko omafiku onhumba oivilo oo haa danwa apeshe e li omhito ya fimana komaukwaneumbo nokookaume va hafele pamwe. Onghee hano, ngeenge omunhu ota diladila papuko kutya omufika wetu wopaKriste kau li pahole ile kau li pandjele, ohatu dulu oku mu yelifila nombili kutya Eendombwedi daJehova odi hole okweendafana kuwa kwomaukwaneumbo nosho yo kwookaume. (Omayeletumbulo 11:25; Omuudifi 3:12, 13; 2 Ovakorinto 9:7) Ohatu hafele eendafano novaholike vetu momukokomoko wodula, ndele omolwohole yetu yokuhola Kalunga nosho yo omifikamhango daye douyuki, inatu hala okunyona eemhito da tya ngaho dihafifa mokukufa ombinga meenghedindjikilile odo itadi mu hafifa. — Tala oshimhungu “ Elongelokalunga lashili ohali etele ovanhu ehafo linene,” pepandja 156.

24 Eendombwedi dimwe oda pondola okuyelifila ovanamitima diwa ovo hava pula va hala shili okuuda, tadi longifa ouyelele oo u li metukulwa eti-16 lembo Ombibeli otai hongo lela shike? * Ndele dimbuluka kutya elalakano letu olo okuhanga omitima dovanhu, ndele haku va ulikila kutya ova puka. Onghee hano, kala u na efimaneko novanhu nou na ombili, ‘neendjovo doye nadi kale alushe donghenda, da fingala omongwa.’ — Ovakolossi 4:6.

25, 26. Ovadali otava dulu okukwafela ngahelipi ovana vavo va kale ve na eitavelo la pama nova kale ve hole Jehova?

25 Tu li ovapiya vaJehova, otwa hongwa nawa. Otu shii kutya omolwashike twa itavela oinima yonhumba nonokutya omolwashike hatu kufa ombinga moinima yonhumba ndele ohatu henuka imwe. (Ovaheberi 5:14) Onghee hano, ovadali hongeni ovana veni va kale hava tomhafana she likolelela komafinamhango Ombibeli. Mokuninga ngaho, otamu pameke eitavelo lavo, otamu va kwafele va kale hava yandje omanyamukulo opamishangwa kwaavo tave va pula shi na sha neitavelo lavo notamu va shilipaleke kutya Jehova oku va hole. — Jesaja 48:17, 18; 1 Petrus 3:15.

26 Aveshe ovo hava longele Kalunga “momhepo nomoshili” ohava henuka omadano oivilo oo ehe li pamishangwa nohava kendabala yo okukala ovanashili meembinga adishe dokukalamwenyo. (Johannes 4:23) Kunena, ovanhu vahapu ohava ti kutya itashi shiiva okukala omunashili. Metukulwa tali landula, ohatu ka mona shili kutya eendjila daKalunga oda denga mbada alushe.

^ okat. 3 Tala oshimhungu “ Mbela ondi na okukufa ombinga momadano oivilo?” pepandja 148-149. Omafiku amwe oo haku tiwa omayapuki nosho yo oivilo yokondadalunde oya tumbulwa mo-Watch Tower Publications Index, ya nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.

^ okat. 5 Pavalulo lefimbo lOmbibeli nosho yo pandjokonona younyuni, Jesus otashi dulika a dalwa momudo omuti-2 K.O.P. momwedi Etanim wOshijuda, oo tau tu kumwe naSeptemba naOktoba mokalindeli ketu kokunena. — Tala o-Insight on the Scriptures, Embo eti-2, epandja 56-57, ya nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.

^ okat. 11 Ehangano lomhango okwa li la pula ovakainhu va kale hava yandje etimbayambo kuKalunga konima yokudala okaana. (Leviticus 12:1-8) Oshiteelelwa osho shopamhango, osho sha li hashi dimbulukifa Ovaisrael kutya ounona ohava fyuulula okuhawanenena kovadali vavo, osha li she va kwafela va kale ve na etaleko li li pandjele li na sha nokudalwa kwounona notashi dulika sha li she va kwafela vaha tambule ko eenghedindjikilile doshipaani di na sha nomadalo. — Epsalme 51:7.

^ okat. 13 Eostre (ile Estra) osha li yo oshikalungakainhu sholudalo. O-The Dictionary of Mythology oya ti kutya “osha li shi na okandiba haka kala komwedi oko ke hole omai nomafimbo amwe osha li hashi fanekwa shi na omutwe wokandiba.”

^ okat. 18 Tala oitukulwa itatu ya landulafana i na sha noivilohombolo nosho yo oivilo imwe yomalihafifo, mOshungonangelo ye 1 Novemba 2006, epandja 12-26.

^ okat. 20 Tala Oshungonangelo (yOshiingilisha) yo 15 Februali 2007, epandja 30-31.

^ okat. 24 La nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.