1. Kakšne ljudi Jehova pritegne k sebi in zakaj morajo ostati duhovno čuječi?

JEZUS je dejal, da »bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Oče namreč išče prav takšne častilce.« (Janez 4:23) Ko Jehova najde take častilce – kakor je našel vas – jih pritegne k sebi in svojemu Sinu. (Janez 6:44) Kakšna čast! Vendar morajo tisti, ki ljubijo svetopisemsko resnico, udejanjati naslednji nasvet: »Preverjajte, kaj je Gospodu po volji.« Satan je namreč mojster prevare. (Efežanom 5:10; Razodetje 12:9)

2. Pojasnite, kako Jehova gleda na tiste, ki skušajo mešati pravo in krivo vero.

² Pomislite, kaj se je zgodilo blizu gore Sinaj, potem ko so Izraelci prosili Arona, naj jim naredi boga. Aron se je vdal in izdelal zlato tele, nakazal pa je tudi, da to predstavlja Jehova. »Jutri bo praznik v čast Jehovu,« je dejal. Ali je bilo Jehovu vseeno, da so Izraelci tako mešali pravo in krivo vero? Ne. Usmrtil je kakih tri tisoč malikovalcev. (2. Mojzesova 32:1–6, 10, 28) Kaj se naučimo iz tega dogodka? Če želimo ostati v Božji ljubezni, ne smemo pozabiti, da nas Sveto pismo svari: »Ničesar nečistega se ne dotikajte!« Poleg tega moramo resnico goreče varovati pred tem, da bi jo kar koli popačilo. (Izaija 52:11; Ezekiel 44:23; Galačanom 5:9)

3., 4. Zakaj bi morali biti zelo pozorni na svetopisemska načela, ko preiskujemo priljubljene običaje in praznovanja?

³ Apostoli so preprečevali odpadništvo, po njihovi smrti pa so tako imenovani kristjani, ki niso ljubili svetopisemske  resnice, žal pričeli uvajati poganske običaje, praznovanja in »svete« dneve ter jih razglasili za krščanske. (2. Tesaloničanom 2:7, 10) Ko razmišljate o nekaterih od teh praznovanj, bodite pozorni, kako se v njih namesto Božjega duha kaže duh sveta. Na splošno imajo posvetna praznovanja skupno značilnost: ugajajo mesenim željam ter širijo krive verske nauke in spiritizem – simbole »Babilona Velikega«. * (Razodetje 18:2–4, 23) Ne pozabite tudi, da je Jehova videl odvratne poganske verske navade, iz katerih so izšli mnogi priljubljeni običaji. Nedvomno se mu danes taki običaji enako gnusijo. Ali nam ne bi moralo biti njegovo stališče najpomembnejše? (2. Janezovo 6, 7)

⁴ Pravi kristjani vemo, da nekatera praznovanja ne ugajajo Jehovu. Toda v svojem srcu moramo biti trdno odločeni, da se na noben način ne vpletamo vanje. V nadaljevanju bomo pregledali, zakaj taka praznovanja Jehovu ne ugajajo. Potem bomo še bolj odločeni, da se bomo ogibali vsega, kar bi nam lahko oteževalo, da bi ostali v Božji ljubezni.

5. Zakaj smo lahko prepričani, da se Jezus ni rodil 25. decembra?

⁵ Sveto pismo ne omenja praznovanja Jezusovega rojstnega dne. Pravzaprav natančen datum njegovega rojstva ni znan. Prepričani pa smo lahko, da se ni rodil 25. decembra, torej v mesecu, ki je v tem delu sveta pozimi mrzel. * Zakaj? En razlog odkrije Luka, ko pravi, da so ob Jezusovem rojstvu »pastirji bivali na prostem« in čuvali svoje črede.  (Luka 2:8–11) Če bi bila to, da so »bivali na prostem«, njihova navada vse leto, potem Lukove besede ne bi bile nič posebnega. Toda ker je Betlehem v zimskem vremenu izpostavljen mrzlemu dežju in snegu, so pastirji črede spravili pod streho in niso »bivali na prostem«. Poleg tega sta Jožef in Marija odšla v Betlehem zaradi popisa prebivalstva, ki ga je odredil cesar Avgust. (Luka 2:1–7) Malo verjetno je, da bi cesar ukazal ljudem, ki so sovražili rimsko oblast, da naj v najhladnejšem delu zime odidejo v svoj rojstni kraj.

6., 7. a) Kje lahko najdemo izvor mnogih božičnih običajev? b) Katere razlike lahko opazite med božičnim obdarovanjem in krščanskim dajanjem?

⁶ Božič nima svetopisemskega izvora, temveč izhaja iz starih poganskih slavij, kot so bile rimske saturnalije – praznik, posvečen Saturnu, bogu poljedelstva. Glede na New Catholic Encyclopedio so častilci boga Mitra v skladu s svojimi izračuni podobno praznovali 25. december kot »rojstni dan nepremagljivega sonca«. »Božič izvira iz časa, ko je bil kult sonca v Rimu še posebej močan.« Ta čas je nastopil približno tristo let po Kristusovi smrti.

⁷ Pogani so med svojimi praznovanji obdarovali drug drugega in pripravili pojedine – ta običaja sta med praznovanjem božiča še sedaj živa. Prav kakor velja za danes, tudi takrat večina daril v teh prazničnih dneh ni bila dana v duhu nasveta iz 2. Korinčanom 9:7, kjer piše: »Naj vsak stori tako, kakor se je odločil v svojem srcu, ne nejevoljno ali pod prisilo, ker Bog ljubi veselega darovalca.« Pravi kristjani dajejo iz ljubezni in se pri tem ne ozirajo na datum ter ne pričakujejo nobenih daril za povračilo. (Luka 14:12–14; beri Apostolska dela 20:35.) Poleg tega so zelo hvaležni, da so se osvobodili božične evforije in otresli težkega bremena finančnih dolgov, ki si jih mnogi nakopljejo med temi prazniki. (Matej 11:28–30; Janez 8:32)

8. Ali so astrologi prinesli Jezusu darila za rojstni dan? Pojasnite.

 ⁸ Vendar nekateri morda oporekajo, češ, ali niso astrologi prinesli darila Jezusu za rojstni dan? Ne. S svojimi darili so zgolj izkazali spoštovanje pomembni osebi, kar je bil v svetopisemskih časih razširjen običaj. (1. kraljev 10:1, 2, 10, 13; Matej 2:2, 11) Pravzaprav sploh niso prišli tisto noč, ko se je rodil Jezus. Takrat, ko so ga obiskali, ni bil več novorojenček v jaslih, temveč je bil star že več mesecev in je živel v hiši.

9. Kaj je značilno za praznovanji rojstnega dne, ki sta omenjeni v Svetem pismu?

⁹ Čeprav je rojstvo otroka vedno razlog za veliko veselje, Sveto pismo ne poroča, da bi kak Božji služabnik  praznoval svoj rojstni dan. (Psalm 127:3) Ali je v Božji Besedi ta običaj preprosto prezrt? Ne, saj sta v njej omenjeni dve taki praznovanji, in sicer slavje egiptovskega faraona in Heroda Antipa. (Beri 1. Mojzesova 40:20–22; Marko 6:21–29.) Toda oba dogodka sta predstavljena v slabi luči – še posebej drugi, saj je bil takrat obglavljen Janez Krstnik.

10., 11. Kako so zgodnji kristjani gledali na praznovanje rojstnega dne in zakaj?

¹⁰ V The World Book Encyclopedii piše, da so »zgodnji kristjani [. . .] na praznovanje rojstva katerega koli človeka gledali kot na poganski običaj«. Stari Grki so denimo verjeli, da ima vsak človek svojega duha zaščitnika, ki je navzoč pri njegovem rojstvu in ga od tedaj varuje. Kot  piše v knjigi The Lore of Birthdays, je bil ta duh »skrivnostno povezan s tistim bogom, na čigar rojstni dan se je posameznik rodil«. Poleg tega so rojstni dnevi že dolgo in tesno povezani tako z astrologijo kot tudi horoskopom.

¹¹ Božji staroveški služabniki so zavračali običaje, povezane s praznovanjem rojstnega dne, ker so ti imeli poganske in spiritistične korenine. Verjetno pa so to počeli tudi zaradi svojih moralnih meril. Zakaj lahko to rečemo? Ti ponižni ter skromni moški in ženske so menili, da njihov prihod na svet ni tako pomemben, da bi ga morali praznovati. * (Miha 6:8; Luka 9:48) Raje so slavili Jehova in se mu zahvaljevali za dragoceno darilo – za življenje. * (Psalm 8:3, 4; 36:9; Razodetje 4:11)

12. Kako je lahko dan naše smrti boljši od dneva našega rojstva?

¹² Vsi tisti, ki umrejo zvesti Bogu, so varno shranjeni v njegovem spominu, zagotovljeno pa jim je tudi prihodnje življenje. (Job 14:14, 15) V Pridigarju 7:1 piše: »Dobro ime je boljše od dragocenega olja in dan smrti boljši od dneva rojstva.« Naše »dobro ime« je dober sloves, ki si ga pridobimo, ko zvesto služimo Bogu. Zanimivo je, da obhajanje edine slovesnosti, ki je zapovedana kristjanom, ni povezano s spominom na rojstvo, temveč s spominom na smrt, in sicer smrt Jezusa, čigar odlično »ime« je ključno za našo rešitev. (Hebrejcem 1:3, 4; Luka 22:17–20)

13., 14. Od kod izvirajo priljubljeni običaji ob veliki noči?

¹³ Velika noč, s katero se praznuje Kristusovo vstajenje, v resnici izvira iz krive religije. Zakaj pa se povezuje z jajci in zajci? V Encyclopædii Britannici piše, da so jajca »pomemben simbol novega življenja in vstajenja«, medtem ko je zajec že od nekdaj simbol plodnosti. Potemtakem je velika noč v resnici obred plodnosti, ki se skriva pod krinko praznovanja Kristusovega vstajenja. *

¹⁴ Ali bi Jehova dopustil, da bi se v spomin na vstajenje njegovega Sina opravljal odvraten obred plodnosti? Nikoli! (2. Korinčanom 6:17, 18) Pravzaprav Sveto pismo niti ne zapoveduje niti ne odobrava obhajanja spomina na Jezusovo vstajenje. Kdor koli ga torej obhaja kot veliko noč, še bolj dokazuje svojo nezvestobo Bogu.

15. Od kod izvira noč čarovnic in kaj je morda vredno pozornosti pri datumu, ki so ga izbrali za obhajanje tega praznika?

¹⁵ Halloween, ki se mu reče tudi noč čarovnic, se praznuje 31. oktobra. Ljudje ga povezujejo s čarovnicami, škrati ter grotesknimi okraski in predmeti. Zasledimo ga lahko že pri starih Keltih, ki so živeli v Britaniji in na Irskem. Ob polni luni okoli 1. novembra so praznovali samhain, kar pomeni »konec poletja«. Verjeli so, da se med tem praznikom pregrada, ki ločuje človeški in nadnaravni svet, odpre, tako da se po zemlji potikajo dobri  in zli duhovi. Mislili so, da se duše umrlih vračajo na svoje domove, zato so družine za duhove, ki so jih prišli obiskat, puščale hrano in pijačo, da bi jih pomirile. Ko torej danes otroci, preoblečeni v duhove ali čarovnice, hodijo po hišah in grozijo s potegavščino, če ne dobijo daru, nevede ohranjajo stare obrede samhaina.

16., 17. a) Zakaj bi se moral krščanski par, ki se namerava poročiti, pozanimati o krajevnih poročnih običajih in o njih premisliti v luči svetopisemskih načel? b) O čem bi morali kristjani razmisliti, ko gre za običaje, kot je metanje riža ali česa podobnega?

¹⁶ Kmalu »glasu ženina in neveste ne bo nikoli več slišati v [prestolnici Babilon Veliki]«. (Razodetje 18:23) Zakaj? Deloma zaradi njenih spiritističnih običajev, ki lahko omadežujejo zakonsko zvezo že vse od poročnega dne naprej.

¹⁷ Poročni običaji se razlikujejo od dežele do dežele. Nekateri, ki so morda videti nedolžni, imajo lahko svoje korenine v babilonskih običajih, ki naj bi na poroki prinašali »srečo« ženinu in nevesti ali njunim gostom. (Izaija 65:11) Po eni od takih tradicij se meče riž ali kaj podobnega. Izvor te navade je morda v verovanju, da hrana pomiri zle duhove in jih odvrne od tega, da bi škodovali mladoporočencema. Poleg tega je riž že dolgo mistično povezan s plodnostjo, srečo in dolgim življenjem. Jasno je, da se bodo vsi, ki želijo ostati v Božji ljubezni, ogibali takih nečistih običajev. (Beri 2. Korinčanom 6:14–18.)

18. Katera svetopisemska načela bi morala voditi bodoča mladoporočenca in njune svate?

¹⁸ Jehovovi služabniki se podobno ogibajo tudi posvetnih običajev, ki lahko porokam in poročnim slavjem  odvzamejo krščansko dostojanstvo ali žalijo vest nekaterih ljudi. Zanje so nesprejemljive denimo opazke, ki so začinjene z žaljivim sarkazmom ali spolnim namigovanjem, ter neslane šale oziroma pripombe, ki lahko osramotijo novoporočenca in druge. (Pregovori 26:18, 19; Luka 6:31; 10:27) Poleg tega se ogibajo potratnih pravljičnih porok, ki ne odsevajo skromnosti, temveč se v njih odraža »bahavo razkazovanje svojih življenjskih sredstev«. (1. Janezovo 2:16) Če načrtujete poroko, nikoli ne pozabite tega, kar vam želi Jehova. On bi rad, da je to vaš posebni dan, ki se ga boste lahko vedno spominjali z veseljem, ne pa z obžalovanjem. *

19., 20. Kaj v nekem posvetnem viru piše o izvoru nazdravljanja in zakaj je ta običaj nesprejemljiv za kristjane?

¹⁹ Pogost običaj na porokah in drugih družabnih srečanjih je nazdravljanje. V priročniku International Handbook on Alcohol and Culture iz leta 1995 piše: »Nazdravljanje [. . .] je verjetno posvetni ostanek iz davne preteklosti, ko so pri žrtvovanju pitnih daritev darovali sveto tekočino bogovom [. . .] v zameno za izpolnjeno željo, in molitev strnili v besedah ‚Naj dolgo živi!‘ ali ‚Na zdravje!‘.«

²⁰ Res je, da se mnogi ljudje morda niti ne zavedajo, da je nazdravljanje versko oziroma vraževerno početje. Vendar se lahko običaj, ko ljudje kozarce vina dvignejo v zrak, razume kot prošnja »nebesom« oziroma nadnaravni sili za blagoslov. Taka prošnja je v nasprotju s tem, kar je opisano v Svetem pismu. (Janez 14:6; 16:23) *

21. Katerih priljubljenih praznovanj se kristjani ogibamo, čeprav morda nimajo nič skupnega z vero, in zakaj tako ravnamo?

²¹ V današnjem svetu se vse večji upad meril – zanj je neposredno ali posredno odgovoren Babilon Veliki – v nekaterih deželah kaže tako, da vsako leto prirejajo različne karnevale, tudi pustne. Za ta praznovanja so značilni nespodobni plesi in lahko celo povzdigujejo stil življenja gejev in lezbijk. Ali bi bilo primerno za vas, »ki ljubite Jehova«, da obiščete oziroma si ogledate takšne prireditve? Ali bi tako pokazali, da iskreno sovražite to, kar je slabo? (Psalm 1:1, 2; 97:10) Koliko boljše je, da posnemate stališče psalmista, ki je molil: »Odvrni moje oči od ničvrednih stvari!« (Psalm 119:37)

22. Kdaj se lahko kristjan po svoji vesti odloči, ali bo sodeloval v praznovanju ali ne?

²² Tiste dni, ko so posvetni prazniki, je kristjan previden, da ne bi s svojim vedenjem drugim dajal vtisa, da sodeluje pri praznovanju. »Če torej jeste, pijete ali delate kar koli drugega,« je napisal Pavel, »vse delajte Bogu v slavo.« (1. Korinčanom 10:31; glej okvir » Sprejemajte modre odločitve«.) Toda če je očitno, da običaj oziroma praznovanje nima značilnosti krive religije, da pri tem ne gre za politično ali domoljubno slovesnost in da ne krši svetopisemskih načel, potem se lahko vsak kristjan sam odloči, ali bo v njem sodeloval. Obenem pa bo mislil tudi na občutke drugih, da jim ne bo njegova odločitev v spotiko.

23., 24. Kako lahko dobro pričujemo o Jehovovih pravičnih merilih?

²³ Za mnoge so dnevi nekaterih priljubljenih praznovanj predvsem priložnost, da se zbere družina in se srečajo  prijatelji. Če kdo napačno sklepa, da je naše svetopisemsko stališče neljubeče oziroma skrajnostno, lahko prijazno pojasnimo, da Jehovove priče cenimo koristna srečanja družine in prijateljev. (Pregovori 11:25; Pridigar 3:12, 13; 2. Korinčanom 9:7) V družbi naših dragih uživamo celo leto. Toda ker ljubimo Boga in njegova pravična merila, ne želimo pokvariti takih veselih priložnosti z običaji, ki ga žalijo. (Glej okvir » Pravo čaščenje prinaša največje veselje«.)

²⁴ Nekateri oznanjevalci so bili zelo uspešni, ko so z iskrenimi iskalci resnice pregledovali misli iz 16. poglavja knjige Kaj Sveto pismo v resnici uči?. * Vendar si zapomnite, da naš cilj ni posamezniku dokazati, da nima prav, temveč doseči njegovo srce. Bodite torej spoštljivi in blagi, vaša beseda pa naj bo »vedno prijetna, začinjena s soljo«. (Kološanom 4:6)

25., 26. Kako lahko starši pomagajo svojim otrokom rasti v veri in ljubezni do Jehova?

²⁵ Jehovovi služabniki smo dobro poučeni. Vemo, zakaj nečemu verjamemo in nekaj počnemo, drugega pa se ogibamo. (Hebrejcem 5:14) Starši, učite torej svoje otroke razmišljati o svetopisemskih načelih. Tako jim krepite vero, pomagate, da znajo s Svetim pismom odgovoriti tistim, ki imajo pomisleke glede svojega verovanja, in jim utrjujete prepričanje, da jih Jehova ljubi. (Izaija 48:17, 18; 1. Petrovo 3:15)

²⁶ Vsi, ki častijo Boga »v duhu in resnici«, si poleg tega, da se ogibajo nesvetopisemskih praznovanj, tudi prizadevajo, da so pošteni na vseh življenjskih področjih. (Janez 4:23) Danes mnogi menijo, da se poštenost ne izplača. Vendar bomo v naslednjem poglavju videli, da so Božje poti vedno najboljše.