Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA 14

Be̱ mbale̱ o mambo me̱se̱

Be̱ mbale̱ o mambo me̱se̱

‘Di makeka o dangwa bwam o mambo me̱se̱.’​—BONAHEBE̱R 13:18.

1, 2. Ońola nje Yehova eno̱ muńe̱nge̱ ke̱ a me̱ne̱ miwe̱n di mabolano̱ o be̱ mbale̱ e? Bola eyembilan.

ŃANGO a muna na son ao ya mun’a mome be o busa o sapi. Na muna a te̱me̱, a ńaki. A kwe̱ o dia lao paket’a bewolo a no̱ngino̱ o sapi. A dimbedi o timbise̱le̱ mo̱, to̱so̱ o baise̱ ńango ao nga e ná andea mo̱ mo̱. E o soa na bo̱ngo̱, na so̱so̱me̱ye̱ ńango ná ongwane̱ mo̱. Ńango e o lo̱ko̱ mo̱ na timbane̱ mo̱ o sapi ná a timbise̱le̱ nje a no̱ngino̱, a baise̱ pe̱ milakisan. Ńango a muna e o bwane̱ mun’ao muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ná e o bola nika, mulema mu londi mo̱ na mutam. Ońola nje e?

2 Bayedi be muńe̱nge̱ ponda ye̱se̱ o je̱ne̱ ná bana babu ba mokwa bia mweńa ma be̱ mbale̱. Nika pe̱ nde yeno̱ na Sango asu ńe o mo̱ń, “Loba la mbale̱.” (Myenge 31:6) O ni ponda eno̱ o je̱ne̱ ná je o ńaka o be̱ bato boú o mudī, e muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ne̱ni di mawe̱no̱ o be̱ mbale̱. Kana di mapulano̱ o bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱ na ja o ndol’ao, di matimbise̱le̱ milemlem ma byala ka ńamuloloma Paulo ná: ‘Di makeka o dangwa o mbale̱ o mambo me̱se̱.’ (Bonahebe̱r 13:18) Jombweye so̱ tobotobo matongo mane̱i ma longe̱ owe̱ni e yo̱kino̱ be̱ biso̱ ndutu o be̱ mbale̱. Ombusa nika di me̱nde̱ kwalea ońola minam be̱ la mbale̱ di mawanano̱.

DI BE̱ MBALE̱ NA BISO̱ME̱NE̱

3-5. (a) Ne̱ni Eyal’a Loba e mome̱le̱no̱ biso̱ jombwea mbeu a ńolo ni lambi biso̱ ke̱ di mawo̱ndo̱ biso̱me̱ne̱ e? (b) Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ mbale̱ na biso̱me̱ne̱ e?

3 Lambo la boso jangame̱nno̱ janane̱ le nde ná di be̱ mbale̱ na biso̱me̱ne̱. E bo̱bi jita ná biso̱ bato ba benama ba titi ke̱nge̱nge̱ di wo̱nde biso̱me̱ne̱. K’eyembilan, Yesu a langwedi Kriste̱n a Laodikea ná ba wo̱ndi babo̱me̱ne̱ o jo̱nge̱le̱ ná be m’bwaṅ, nde ke̱ o mudī be nde ‘batue, bandima na bamusamba’​—bete̱medi be mabwesane̱ ndedi na mbale̱. (Bebīsedi 3:17) Wo̱ndo̱ la babo̱me̱ne̱ di boli nde ná bete̱medi babu be bate be̱ bobe.

4 O̱nge̱le̱ pe̱ ná mokwedi Yakobo ome̱le̱ ná: “Moto a mo̱nge̱le̱ te̱ ná a dube̱ Loba, nde a s’embe̱ eyem’ao, a wo̱ndo̱ nde mulema mao, ke̱ dube̱ lao la Loba le nde ewolo.” (Yakobo 1:26) Di bolane̱ te̱ jo̱nge̱le̱ ná jowe̱ lasu di me̱nde̱ tika do̱lisane̱ Yehova to̱ di bolane̱ nde eyem’asu bobe, ke̱ je nde o wo̱ndo̱ biso̱me̱ne̱. Jowe̱ lasu la Yehova di me̱nde̱ nde be̱ ewolo, na mbo̱lo̱n ninde̱ne̱. Nje ye ná e tata biso̱ na ninka mo̱nge̱le̱ e?

5 O mu mulemlem m’epas’a Bibe̱l, Yakobo a kobisane̱ mbal’a eyal’a Loba na je̱ne̱. Ome̱le̱ biso̱ ná di soke̱ miso̱ o mbend’a ke̱nge̱nge̱ ńa Loba na wana pe̱ mawengisan ma mapule̱. (Langa Yakobo 1:23-25.) Bibe̱l ńe ná ńongwane̱ biso̱ o be̱ mbale̱ na biso̱me̱ne̱ na bia nje jangame̱nno̱ bola o bata tukwa. (Madoi ma mbembe 3:40; Hagai 1:5) Je pe̱ ná di kane̱ Yehova, di baise̱ mo̱ ná a wase̱le̱ biso̱, ongwane̱ biso̱ o je̱ne̱ na jemba to̱ njika mawuse̱ mande̱ne̱ jangame̱nno̱ po̱ngulane̱. (Myenge 139:23, 24) Be̱ la ka ni titi mbale̱ le nde bo̱bo̱ di madimbe̱le̱ ńolo, di wutam; jangame̱ne̱ je̱ne̱ mo̱ ka nje te̱ Sango asu ńe o mo̱ń a me̱ne̱no̱ mo̱. Minia 3:32 a makwala ná: “Ebanja Yehova a malanga babobe minaka, nde e ba be mbale̱ tik’a diko̱m.” Yehova e ná ongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ mambo kana mo̱ na je̱ne̱ pe̱ biso̱me̱ne̱ kana mo̱. O̱nge̱le̱ ná Paulo a kwali ná: ‘Di makeka o dangwa bwam o mambo me̱se̱.’ Di titi ná di be̱ ke̱nge̱nge̱ o nin we̱nge̱, nde di be̱n ńo̱ngi ninde̱ne̱ o be̱ mbale̱, di mawe̱ pe̱ na ngińa o bola nika.

DI BE̱ MBALE̱ OTETEN A NDABO A MBIA

Be̱ la mbale̱ di mongwane̱ biso̱ o banga bedangwedi bena jeno̱ ná di pula wuta

6. Ońola nje e mapulano̱ ná mome na muto be o ndabo a diba ba to̱po̱ne̱ mō̱ na nune̱ mbale̱ e, njika bobe pe̱ ba masambano̱ e?

6 Be̱ la mbale̱ langame̱ne̱ nde be̱ eyemban a ndabo a mbia ńa Kriste̱n. Mome na muto be o diba bangame̱ne̱ telame̱ na to̱po̱ne̱ mō̱ na nune̱ mbale̱. Beboledi ba mbindo ka, yengea la moto nupe̱pe̱ na wemse̱ la ńo̱ng’a lata na moto nupe̱pe̱ o si baino̱, be̱ne̱ mulatako ma diwuta o Inte̱rne̱t, to̱so̱ bolane̱ la maye̱ o to̱ njika pati be nde bede̱mo be me̱nse̱ sese, be si be̱n pe̱ to̱ epolo o ndabo a diba ńa Kriste̱n. Kriste̱n iwo̱ i bai i botedi o be̱ne̱ nin ńai a bedangwedi ba mbindo esibe̱ nu ba baino̱ bia. Bola la nika di si malee̱le̱ be̱ la mbale̱. Ombwea ben byala ba Kiṅ’a jemea David: “Na si majane̱ bato ba lobango wuma iwo̱, to̱ lata na bato ba misomba.” (Myenge 26:4) We te̱ o ndabo a diba, o si be̱ne̱ tom bedangwedi be ná be die̱le̱ wa o wutane̱ nu o baino̱ njik’a pat’a moto weno̱.

7, 8. Njika byembilan ba Bibe̱l be ná bongwane̱ bana o jokwa mweńa ma be̱ mbale̱ e?

7 E me̱nde̱ be̱ bwam na dibie̱ ná bayedi ba bolane̱ byembilan ba Bibe̱l o jokwe̱le̱ bana babu mweńa ma be̱ mbale̱. O kwalea ońola byembilan ba bobe, be ná ba to̱pea ońola Akan, ńibi na nu wasi pe̱ kudumane̱ jiba lao; Gehasi nu wo̱ndi ońola muse̱ṅ ma mo̱ni; na Yuda ńibi nde a wo̱ndo̱ ná pyo̱t o kusise̱ Yesu sese.​—Yosua 6:17-19; 7:11-25; 2 Kiṅe̱ 5:14-16, 20-27; Mateo 26:14, 15; Yohane 12:6.

8 O kwalea ońola byembilan ba bwam, be ná ba to̱pea ońola Yakob, ńome̱le̱ bana bao ná ba timbane̱ mo̱ni ba so̱ino̱ o mikuta mabu, ońolana a bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná yen ebe mu tombi nde oten o mbangisan; ya Yefta na mun’ao ńa muto, nu boli mo̱me̱ne̱ ka jabea o londise̱ na we̱le̱ kakane̱ la sango edube; na ya Yesu nu bolane̱ ngiń’a mulema o bīse̱ mo̱me̱ne̱ dimuti di po̱i o dameye̱ mo̱ ná a londise̱ edinge̱, a tate pe̱ bokwedi bao. (Bebotedi 43:12; Bakaisedi 11:30-40; Yohane 18:3-11) Yin ngus’a byembilan ye ná i bola bayedi ba so̱ṅtane̱ njika m’bwaṅ mu maso̱be̱ o Eyal’a Loba, mwena mu mongwane̱ babo̱ o jokwe̱le̱ bana babu ná ba to̱nde be̱ la mbale̱, ba we̱le̱ pe̱ mo̱ mweńa.

9. Nje bayedi ba s’angame̱nno̱ bola yete̱na ba mapula be̱ eyembilan ya bwam ya be̱ la mbale̱ ońola bana babu e, ońola nje ninka eyembilan yeno̱ mweńa e?

9 Ninka belēdi be mawe̱le̱ bayedi m’bē̱ munde̱ne̱ o makata. Ńamuloloma Paulo a baise̱ ná: “Wa nu malee̱ so̱ bape̱pe̱, o si malee̱ wame̱ne̱ e? Wa o malangwa ná ba s’iba, nde wiba e?” (Roma 2:21) Bayedi bō̱ ba mapambilane̱ bana babu, ońolana ba mokwe̱le̱ babo̱ jombwea be̱ la mbale̱ nde ke̱ babo̱me̱ne̱ ba titi mbale̱. O me̱ngise̱ jiba la ngus’a mambo i sadisadi na mpoṅ mabu, be ná ba bolane̱ byala ka: “Sango asu ń’ebolo mo̱me̱ne̱ pe̱ a bi ná di ko̱lo̱ngo̱ne̱ o no̱ngo̱ be bema” to̱so̱ “nik’e ta nde son a mpoṅ mu sadisadi, mu titi bobe.” Mbale̱ ńe nde ná, jiba le nde jiba, e be̱ ná nje yibabe̱ e kolo, ye mweńa to̱ ke̱m, mpoṅ pe̱ mwe nde mpoṅ, e be̱ ná mwe nde musadi to̱ ke̱m. * (Langa Lukas 16:10.) Bana ba mapomane̱ o so̱ itaba, nika ńe pe̱ ná e takise̱ babo̱ jita. (Efeso 6:4) Nde, boko te̱ be̱ la mbale̱ tongwea n’eyembilan ya bwam ya bayedi babu, ye̱ke̱i te̱ o bokoka babu, ba masesa Yehova o nin wase ni titi mbale̱.​—Minia 22:6.

DI BE̱ MBALE̱ OTETEN A MWEMBA

10. Nje di s’angame̱nno̱ dimbea ke̱ je na bonasango na bonańango e?

10 Mulatako na bonasango asu mu mabola biso̱ epolo o jokwa be̱ mbale̱. Ka nje te̱ jokono̱ o Jokwa 12, e mapula ná di be̱ epe̱ńe̱ o mbadi di mabolane̱no̱ jabea la pase̱le̱ bwambo, sepo̱n ke̱ je na bonasango na bonańango asu. Ekwal’a buńa te̱ ye ná e pomane̱ timba muso̱si, to̱ mo̱me̱ne̱ lobango! Di lango te̱ myango ma lambo di si bino̱ nga le te̱ite̱i to̱ ke̱m, ke̱ je nde o jongwane̱ lańse̱ mpoṅ, ye so̱ muse̱ṅ jita ná jaleye bepopo basu. (Minia 10:19) O mune̱ múdi, je ná di bia mbal’a lambo, nde nika e si mapula kwala ná jangame̱ne̱ langwa mo̱. K’eyembilan, ye ná e be̱ ná ekwali e si mombwea biso̱, to̱so̱ ná e si me̱nde̱ be̱ bwam ná di to̱pe mo̱. (1 Tesalonika 4:11) Bato bō̱ ba mabolane̱ beto̱pedi ba njongi o pula kwala ná be mbale̱, nde byala basu bangame̱ne̱ nde be̱ ba bwam na ba muyao o ponda ye̱se̱.​—Langa Kolose 4:6.

11, 12. (a) Ne̱ni bō̱ ba boli bobe bonde̱ne̱ ba batino̱ kolise̱ mo̱ e? (b) Njik’a pat’a mpoṅ Satan a macamane̱no̱ jombwea bobe bonde̱ne̱ e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná janane̱ mo̱ e? (c) Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mbale̱ na bebokedi ba Yehova e?

11 Ye mweńa tobotobo ná di be̱ mbale̱ na ba ba madie̱le̱ mwemba. Bō̱ bena ba boli bobe bonde̱ne̱, ba bati kolise̱ bobe babu ponda ba pulino̱ kudumane̱ mo̱ na wo̱ndo̱ pe̱ batudu o mwemba ponda ba baise̱no̱ babo̱ jombwea nika. I ńai a bato i botedi o be̱ne̱ bedangwedi be titi ko̱nji, ba be̱ne̱ eladingo̱m a bolea Yehova nde ke̱ be o bola bobe bonde̱ne̱. Mbale̱ ńe nde ná, di bola di matimbise̱le̱ nde mubole̱ nika mot’a mpoṅ o longe̱ lao. (Myenge 12:3) Bane̱ ba malangwea nde batudu bepasi ba mbale̱, nde ba wutane̱ babo̱ muson ma lambo. (Bebolo 5:1-11) Ni ńai a be̱ ka ni titi mbale̱, e mawa nde ponda iwo̱ na dube̱ la mpoṅ Satan a macamane̱no̱.​—Ombwa edinge̱le̱ “ Mpoṅ ma Satan jombwea myobe minde̱ne̱.”

12 Ye pe̱ mweńa o be̱ mbale̱ na bebokedi ba Yehova ke̱ di malondise̱ mapapa o jalabe̱ myuedi. K’eyembilan, di mabola te̱ bolangi ba ebol’asu ya dikalo, di be̱ mbale̱, di langwe mambo ka nje te̱ meno̱. Mulemlem pe̱ ke̱ di malondise̱ mapapa ońola eto̱ti o ebol’a sango, di si to̱po̱ mpoṅ jombwea ja lasu la bwam, to̱so̱ lambo dipe̱pe̱ la longe̱ lasu.​—Langa Minia 6:16-19.

13. Ne̱ni jeno̱ ná di tika be̱ mbale̱ yete̱na di be̱n mulatako m’ebolo na munasango to̱so̱ munańango e?

13 Be̱ lasu la mbale̱ na bonasango na bonańango di mombwea pe̱ ńunga na wum’asu y’ebolo. Ponda iwo̱ bonasango na bonańango be ná ba bola ebolo mwemba. Bangame̱ne̱ be̱ epe̱ńe̱ ná ba si pulisane̱ bekwali b’ebolo na jowe̱ labu o Ndabo a Janea to̱so̱ o ebol’a dikalo. Mulatako mabu mwangame̱ne̱ nde be̱ ma sango ebolo na muboled’ao. Di be̱n te̱ bonasango na bonańango ka baboledi, di be̱ epe̱ńe̱ ná di be̱ mbale̱ o mbasanedi mabu, ba kuse musawedi mabu o ponda ni te̱nge̱n, muso̱ngi ma mo̱ni mu te̱se̱be̱, na muse̱ṅ lo domse̱no̱ mwemba to̱so̱ mu te̱se̱be̱ na mbenda. (1 Timoteo 5:18; Yakobo 5:1-4) O mune̱ múdi pe̱, yete̱na je nde muboledi ombo’a munasango to̱so̱ munańango, di bole ebolo o mususu ma ponda mwe̱se̱ mwena ońol’ao nde di masawabe̱le̱no̱. (2 Tesalonika 3:10) Di s’engane̱ mo̱ ná ombweye biso̱ tobotobo ońola mulatako di be̱nno̱ na mo̱ o bebokedi, e be̱ nde biana sango asu to̱so̱ ńango asu ń’ebolo e eto̱m o bola biso̱ pond’a wumse̱, muse̱ṅ, to̱so̱ mambo mape̱pe̱ bane̱ baboledi ba si be̱nno̱ bwam o kusa.​—Efeso 6:5-8.

14. Nje Kriste̱n ye o mulongwa ma ńunga yangame̱nno̱ o bola e, ońola nje pe̱ yeno̱ dibie̱ o bola nika e?

14 Nje jeno̱ ná di bola yete̱na di lati myam masu na ma moto nupe̱pe̱, to̱so̱ ná di be̱n ekwal’a ebal’a mo̱ni na moto o boka mulongwa m’ebolo to̱so̱ ma ńunga mwemba na mo̱ e? Bibe̱l e mabola biso̱ bete̱sedi be mweńa na be pe̱ muse̱ṅ: Tila lambo te̱ o dipapa! K’eyembilan, ponda Yeremia andino̱ mōnda, a boli ná kalat’a longo iba i tilisabe̱ o miso̱ ma mboṅ, i kombabe̱ wum’a bwam o be̱ ka mboṅ o mińa mi maye̱. (Yeremia 32:9-12; ombwa pe̱ Bebotedi 23:16-20.) O ponda jeno̱ o mulongwa ma ńunga to̱so̱ m’ebolo na munasango to̱so̱ munańango, tila la mambo me̱se̱ o mapapa na sain la mo̱ o miso̱ ma mboṅ, di si mapula kwala ná di si lakisane̱ mo̱. O diwengisan, nika e mongwane̱ o samba si so̱ṅtane̱le̱, so̱lise̱, mitango na jabane̱ be ná ba po̱. Kriste̱n te̱ ńe o mulongwa ma ńunga to̱so̱ m’ebolo, e si dimbea tom ná, mulongwa ma ńunga to̱ mō̱ mwe mweńa o dime̱ne̱ mwangame̱no̱ bule̱le̱ mulatako na musango ma mwemba mu titi. *​—1 Korinto 6:1-8.

DI BE̱ PE̱ MBALE̱ O MANE̱ MAMBO

15. Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ beboledi ba mawo̱ndo̱n o ńunga e, nje pe̱ Kriste̱n yangame̱nno̱ bola jombwea be beboledi be lań e?

15 Seto̱ buka te̱ oteten a mwemba nde Kriste̱n ńangame̱nno̱ be̱ mbale̱. Paulo a kwali ná: “Di makeka o dangwa bwam o mambo me̱se̱.” (Bonahebe̱r 13:18) Muweked’asu a mombwea ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ be̱ la mbale̱ o nje e mombweye̱ ńunga. Kalat’a Minia mo̱me̱ne̱ mō̱ e tubi mambo jita owe̱ni e mapulano̱ ná di be̱ mbale̱. (Minia 11:1; 20:10, 23) O mińa ma kwaṅ bato ba ta ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ bolane̱ mame̱ne̱ na kilo o ponda longo te̱, o bwam ba me̱ne̱ ńunga ńe o jandisabe̱ nikame̱ne̱ pe̱ na mo̱ni ma musawedi mao. Bato ba ńunga ba mawo̱ndo̱n ba ta be̱ ba bolane̱ mame̱ne̱ maba me diwengisan, na kilo ni si te̱nge̱n o wo̱ndo̱ na dane̱ bandedi babu muse̱ṅ. * Yehova a singe̱ i ńai a beboledi! Ná di je o ndol’ao, e mapula ná di bange pati ye̱se̱ ya beboledi ba mawo̱ndo̱n o ńunga.

16, 17. Njika pat’a mawo̱ndo̱n ma lań o nin wase we̱nge̱ e, njika bedomsedi be bam pe̱ Kriste̱n i no̱ngino̱ e?

16 Kana Satan eno̱ mwaned’a nin wase, nika e si mańakisane̱ biso̱ o je̱ne̱ ná ka ni titi mbale̱ e lań o wase ńe̱se̱. Je ná di be̱ oteten a mikekisan ma be̱ ka ni titi mbale̱ buńa te̱. O ponda muwaso m’ebolo bato ba matilano̱ o mapapa nje bokono̱ na nje ba bino̱ bola, ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ wo̱ndo̱, to̱so̱ kolise̱, langwa ná ba bi bola mambo mena o mbale̱ ba si bino̱ bola, to̱so̱ ba si malangwa mo̱ ná te̱ite̱i ka nje te̱ meno̱. O ponda bato beno̱ o londise̱ mapapa ma wala o ekombo epe̱pe̱, to̱so̱ ma sawa tax, nanika nanika, ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ o to̱po̱ mpoṅ ná ba kuse nje ba mapulano̱. Jita la bautu b’esukulu ba titi mbale̱ o ponda kekise̱ disadi to̱ dinde̱ne̱, to̱so̱ o ponda beno̱ bola bolangi b’ebol’abu o esukulu, be ná bala o Inte̱rne̱t o no̱ngo̱ ebol’a moto nupe̱pe̱ nde ba lee̱le̱ mo̱ ka ya babo̱me̱ne̱. Bato ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ pe̱ te̱ke̱ baboledi ba go̱bina ba mawo̱ndo̱n ná ba kusane̱ babo̱ nje ba mapulano̱. O ka mbale̱ ná nika nde di mengane̱no̱ nin wase ni londi na: “Bato̱nde̱ babo̱ mo̱me̱ne̱, bato̱nde̱ mo̱ni, . . . ba si to̱ndi bwam.”​—2 Timoteo 3:1-5.

17 Kriste̱n a mbale̱ i no̱ngi bedomsedi be bam ná i si mabola i ńai a pat’a beboledi. Nje e mabole̱ ná be̱ la mbale̱ di be̱ ewe̱nji ponda iwo̱ le nde ná, e me̱ne̱ne̱ nde biana ba be bamawo̱ndo̱n o mambo me̱se̱ ba matongwe̱le̱, na wala pe̱ oboso o nin wase we̱nge̱. (Myenge 73:1-8) Kriste̱n ńe ná e taka, e si be̱ne̱ bekusedi ońolana e mapula tika be̱ mbale̱ “o mambo me̱se̱.” Mo̱, mi miwe̱n mi be̱n epol’ao e? Ye̱ke̱i te̱! Ońola nje e? Njika minam be̱ la mbale̱ di mawanano̱ e?

MINAM MA BE̱ MBALE̱

18. Ońola nje dina la bwam leno̱ mweńa jita e?

18 O si be̱n mambo jita o longe̱ mena me mweńa buka dina la bwam na biane̱ ka moto ńe mbale̱ ńena beno̱ ná ba lakisane̱. (Ombwa edinge̱le̱ “ Mo̱, ne mbale̱ o me̱se̱ e?”) Dutea o ninka ná​—to̱ nja e ná a longa ni ńai a dina! Nika e si mawa na bia lo̱ngo̱ la bola mambo, m’bwaṅ mo̱ngo̱, do̱lo̱ lo̱ngo̱, bete̱medi bo̱ngo̱ ba longe̱, to̱so̱ lambo dipe̱pe̱ le omo̱ń a ngud’ango̱. Nde jita ba si matongwe̱le̱ o be̱ne̱ dina la bwam. Le nde lambo le pasa. (Mika 7:2) Bō̱ be ná ba yo̱ye̱ wa ońolana we mbale̱, nde bape̱pe̱ ba me̱nde̱ sesa wa ońola be̱ lo̱ngo̱ la mbale̱, o kusane̱ pe̱ babo̱ lakisane̱ n’edube ka bowe̱n. Jita la mboṅ a Yehova di so̱i ná be̱ labu la mbale̱ di wanedi babo̱ tombwane̱ o nje e mombweye̱ bekusedi. Basango babu ba bebolo ba bengi bolane̱ babo̱ ka baboledi o ponda bane̱ baboledi beno̱ o pangabe̱, to̱so̱ ba kusi epolo o wum’ebolo owe̱ni baboledi be mbale̱ ba tano̱ ba wasabe̱.

19. Ne̱ni be̱ la mbale̱ o longe̱ di matapano̱ doi lasu la mulema na mulatako masu na Yehova e?

19 E be̱ ná nika e mápo̱ye̱ wa to̱ ke̱m, o me̱nde̱ o so̱ ná be̱ la mbale̱ di mawana minam minde̱ne̱. O me̱nde̱ namsabe̱ na doi la mulema la bwam. Paulo a tili ná: “Di bake̱ o ka ye̱se̱ ná mulema masu mwe musango.” (Bonahebe̱r 13:18) Omo̱ń a nika, Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń a me̱ne̱ dina lo̱ngo̱ la bwam, a to̱ndi pe̱ bato be mbale̱. (Langa Myenge 15:1, 2; Minia 22:1.) E, be̱ la mbale̱ di mongwane̱ wa o ja o ndol’a Loba, bowe̱n bo buki bo bonde̱ne̱ di mapulano̱ kusa bo titi. Jombweye to̱ti dipe̱pe̱ tatan lena le mulatako na be̱ la mbale̱: Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ ebolo.

^ par. 9 Be̱ne̱ la ko̱lo̱ngo̱ne̱ la to̱po̱ mpoṅ to̱ mibakan oteten a mwemba​—o pula je̱nse̱ bane̱ sese​—le ná di lenea moto beko̱kisedi ba batudu.

^ par. 14 Jombwea nje bola yete̱na bete̱sedi ba mulongwa be bulabe̱le̱, ombwa Beteledi ba mbata “Domse̱ la myambo ma bekwali ba mo̱ni.”

^ par. 15 Ba ta be̱ ba bolane̱ pat’a dime̱ne̱ po̱ o janda, nipe̱pe̱ pe̱ o jandise̱, ná ba tombwane̱ o myudi me̱se̱. Ba ta pe̱ ba bolane̱ kilo ni be̱n dia diwo̱ le bwaba na bodilo buka dine̱, ná ba dane̱ mwandedi o ponda longo te̱.