1, 2. ¿Por hanja Jeoba di johya ora handi ge di o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä ñꞌonradohu̱? Hñuxä nꞌa rä ejemplo.

NꞌA RÄ bätsi ko rä nänä bi bo̱ni de nꞌa rä de̱nda, pe nse̱kitho näꞌä bätsi bi mꞌai ꞌne bi mu̱di bi nzoni ngeꞌä bi da ngue̱nda ge xki pumfri dä zoogi nꞌa rä ntꞌeni xki gu̱u̱. Näꞌä mi beni xä xipäbi rä nänä ge xä dambäbi näꞌä ntꞌeni pe bi pumfri. Rä nänä bi hoꞌti ꞌne bi mengi kongeꞌä pa bi koꞌtsi näꞌä ntꞌeni. ¡Hängu rä johya bi senti näꞌä nänä ora bi hyandi ge näꞌä rä bätsi bi koꞌtsi näꞌä ntꞌeniꞌä ꞌne bi yꞌadi rä mpumbäte!

² Hängu rä johya di umbäbi yä dada ꞌne yä nänä ora handi ge yä bätsi yꞌo ri bädi dä ñꞌonrado. Njabu̱ ꞌnehe di senti mä Zi Dadahu̱ Jeoba, näꞌä «rä Zi Dada de näꞌä mäjuäni» (Salmo 31:5). Ora rä Zi Dada Jeoba handi ge yꞌo ri te mä ntsitsꞌihu̱ kongeꞌä, hängu rä johya umbäbi nuꞌmu̱ handi ge di o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä ñꞌonradohu̱. Koꞌmu̱ di ne gä johyabihu̱ rä koraso ꞌne hindi ne gä he̱gihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱, nuju̱ di mbenihu̱ ngu näꞌä bi mängä rä apostol Pablo: «Di nehe gä ñꞌonradohe ha gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe» (Hebreos 13:18, TNM). Ma gä hanthu̱ hanja rꞌabu̱ dä za dä jakägihu̱ xä ñhei gä ñꞌonradohu̱ ko nuju̱se̱, ko mä familiahu̱, ha rä hnini Jeoba ꞌne ko nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi  pädi de Äjuä. ꞌNepu̱ ma gä hanthu̱ te mä jäpi ma gä hänihu̱ mu̱ gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä ñꞌonradohu̱.

3-5. a) ¿Te xikägihu̱ rä Mäkä Tꞌofo de nuꞌu̱ yä peligro ja ora di ñhatꞌäse̱hu̱? b) ¿Te ma dä maxkägihu̱ pa gä ñꞌonradohu̱ ko nuju̱se̱?

³ Koꞌmu̱ di ñꞌouihu̱ rä pekado, rꞌabu̱ di jakägihu̱ xä ñhei gä ñꞌonradohu̱ ko nuju̱se̱ ꞌne di ñhatꞌäse̱hu̱. Njabu̱ bi thogi nuꞌu̱ yä kristianu de Laodicea. Nuyu̱ xki ñhatꞌäse̱ ꞌne mi kamfri ge xa mi yä riko, pe rä Hesu bi ꞌñembäbiꞌu̱: «Hinte gi pe̱ꞌtshu̱, gyä hyoyahu̱, hingi pähu̱ ge de ha rä thandi Äjuä ngu gyä godahu̱» (Apocalipsis 3:17). ¡Asta mi ungä rä huekäte! Nuꞌu̱ mi ñhatꞌäse̱ ꞌne mänꞌa mi tsꞌoni nuꞌu̱ yä ntsitsꞌi ko Jeoba.

⁴ ꞌNehe rä Santiago bi ꞌñenä: «Mu̱ nꞌa de geꞌähu̱ gi beñhu̱ ge gi pe̱phu̱ Äjuä, ꞌne hingi handä nuꞌä gi mäñhu̱, gi hurimu̱ihu̱ ge gi pe̱phu̱ xä ñho Äjuä, pe hinä» (Santiago 1:26). Mu̱ hindi usahu̱ xä ñho mä jänehu̱ ora di ñähu̱ ꞌne di kamfrihu̱ ge dä za gä xo̱kämbenihu̱ Jeoba; di ñhatꞌäse̱hu̱ ꞌne hingi ja rä muui näꞌä so̱kämbeni di umbäbihu̱ Jeoba. ¿Te dä za gä pe̱fihu̱ pa hingä tagihu̱ ha näꞌä peligroꞌä?

⁵ Rä Santiago ꞌnehe bi mää ge näꞌä rä ley Äjuä huxä ha rä Mäkä Tꞌofo, ꞌñenä nꞌa rä ñhee habu̱ dä za gä hanthu̱ mä mꞌu̱ihu̱ ꞌne gä o̱tꞌehu̱ yä mpadi habu̱ di ja mꞌe̱di (hñeti Santiago 1:23-25, TNM). Hää, rä Mäkä Tꞌofo geꞌä dä za dä maxkägihu̱ gä ñꞌonradohu̱ ko nuju̱se̱ ꞌne gä handihu̱ habu̱ mähyoni gä paatihu̱ mä mꞌu̱ihu̱ (Lamentaciones 3:40; Ageo 1:5). ꞌNehe dä za gä xatuäbihu̱ Jeoba pa gä apäbihu̱ dä hyandi te ja ha mä korasohu̱ ꞌne dä maxkägihu̱ gä rekonosehu̱  te hindi pe̱fihu̱ xä ñho. Mähyoni gä apäbihu̱ rä mfatsꞌi pa gä paati mä mꞌu̱ihu̱ (Salmo 139:23, 24). Ora hindi mäñhu̱ näꞌä mäjuäni, rꞌabu̱ dä za gä mbenihu̱ ge hinte mä tsꞌoki di o̱tꞌehu̱, pe nunä xi nꞌa rä däta peligro ngeꞌä di ñhatꞌäse̱hu̱ ꞌne di tsꞌonse̱ mä mꞌu̱ihu̱. Mähyoni hingä pumfrihu̱ näꞌä hutsꞌi ha Proverbios 3:32 nuꞌmu̱ enä: «Jeoba di u̱tsa nuꞌu̱ yä hyate, pe Näꞌä pe̱ꞌtsi xa nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko nuꞌu̱ pe̱fi näꞌä xä ñho». Rä Zi Dada Jeoba ma dä maxkägihu̱ gä handihu̱ yä tꞌo̱tꞌe ngu handiꞌä. ꞌNehe ma dä maxkägihu̱ gä handihu̱ te di mbeniꞌä de gekhu̱. Njabu̱ ma gä mäñhu̱ ngu rä apostol Pablo ora bi ꞌñenä: «Di nehe gä ñꞌonradohe ha gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe». Mäske mäpaya hingi tsa gä o̱thu̱ gatꞌho xä ñho, pe mu̱ gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di hää dä za gä ñꞌonradohu̱.

6. ¿Por hanja yä medinthäti di debe dä ñꞌonrado nꞌa ngu mänꞌaa, ꞌne de te mä peligro di debe dä nsu?

⁶ Nꞌa rä familia näꞌä pe̱päbi Äjuä pe̱ꞌtsi te dä ꞌñudi ge yä onrado. Nꞌa rä däme pe̱ꞌtsi te dä ñꞌonrado ko rä ꞌme̱hñä ꞌne rä ꞌme̱hñä pe̱ꞌtsi te dä ñꞌonrada ko rä däme. Yä medinthäti hindi debe dä koketeabi märꞌa yä jäꞌi o dä ntsixhui po Internet, nixi di debe dä hyandi nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi he yä dutu o nuꞌu̱ yä ꞌñätsa jäꞌi o̱tꞌe yä pekado ko yä ndoyꞌo (fädi ngu rä pornografía). Rꞌa yä medinthäti nuꞌu̱ pe̱päbi Äjuä hinxä ñꞌonrado; xä dagi ha nuya yä pekado ꞌne xä hyatꞌi yä däme o yä ꞌme̱hñä. Rä rey David bi ꞌñenä: «Hixtä ntsixꞌmee nuꞌu̱ yä hyate jäꞌi, nixi di ñꞌoꞌmee nuꞌu̱ ägi näꞌä xa mäjuäni yä mꞌu̱i» (Salmo 26:4). Hänge mu̱ xkä nthäti, nsu de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe dä za dä  zixäꞌi gi tagi ha yä pekado. Njabu̱ nunka gi hyatꞌi ri ꞌme̱hñä o ri däme.

7, 8. ¿Te mä ejemplo dä za dä usa yä dada pa dä ꞌñuti yä bätsi dä ñꞌonrado?

⁷ Yä dada pe̱ꞌtsi te dä ꞌñuti yä bätsi dä ñꞌonrado, pa geꞌä mähyoni dä usa nuꞌu̱ yä ejemplo hutsꞌi ha rä Mäkä Tꞌofo. Di tinihu̱ rꞌa yä ejemplo de rꞌa yä jäꞌi nuꞌu̱ bi ñꞌonrado ꞌne nuꞌu̱ hinä. Acán bi be rꞌa yä tꞌo̱tꞌe ꞌne bi hñurämu̱i ge hinto ma xä da ngue̱nda; Guehazí bi mängä yä nkꞌuamba o nhemhñä pa bi me̱ꞌtsi näꞌä mi kꞌatꞌi; ꞌne Judas hingä ho̱nse̱ bi be yä bojä, ꞌnehe bi traisionä rä Hesu (Josué 6:17-19; 7:11-25; 2 Reyes 5:14-16, 20-27; Mateo 26:14, 15; Juan 12:6).

⁸ Pe ꞌnehe ja yä hogä ejemplo de nuꞌu̱ yä jäꞌi bi ñꞌonrado. Nuꞌmu̱ Jacob bi bädi ge yä bätsi xki dini yä bojä ha yä rꞌo̱za, näꞌä bi mändabiꞌu̱ dä goꞌtsi ngeꞌä mi pädi ge hingo mi yä me̱ti. Jefté ꞌne rä tꞌixu ꞌnehe bi zoogi nꞌa rä hogä ejemplo; näꞌä nxutsi bi kumpli näꞌä promesa xki ja rä dada, mäske bi japäbi xa xä ñhei. Rä Hesu geꞌä mä nꞌa rä hogä ejemplo. Nꞌa rä pa ora bi hyandi ge yä jäꞌi xa mi nkue̱, näꞌä himbi ntsu ꞌne bi mänse̱ mi toꞌoꞌä, ꞌne njabu̱ bi ꞌñudi ge mänꞌa mi turämu̱i po dä ñäni yä amigo ꞌne dä kumpli nuꞌu̱ yä profesia  xki tꞌofo de geꞌä (Génesis 43:12; Jueces 11:30-40; Juan 18:3-11). Pe ha rä Mäkä Tꞌofo huxä mä ndunthi yä ejemplo nuꞌu̱ dä za dä usa yä dada pa dä ꞌñuti yä bätsi dä ñꞌonrado.

9. ¿Por hanja mähyoni ge yä dada dä umbäbi nꞌa rä hogä ejemplo yä bätsi, ꞌne te hindi debe dä me̱fi?

⁹ Yä dada pe̱ꞌtsi nꞌa rä däta responsabilida de dä ꞌñuti yä bätsi. Rä apostol Pablo bi ꞌñenä: «Nuꞌi gi uti märꞌaa, ¿por hanja hingi pe̱fi näꞌä gi udi? Nuꞌi gi xipi märꞌaa ge hindä mpe, ¿nuꞌmu̱ por hanja go gi mpe?» (Romanos 2:21, TNM). Rꞌa yä dada di japi dä komfundi yä bätsi ora embäbi ge dä ñꞌonrado, mientra rꞌabu̱ nuꞌu̱ hingi pe̱fi njabu̱. Por ejemplo rꞌabu̱ yä dada hätsꞌi rꞌa yä kosa de ha yä ꞌme̱fi ꞌne enä: «Yä patron ya pädi ge gatꞌho yä me̱fi hätsꞌi nuya yä kosa». ꞌNehe ora hingi mängä näꞌä mäjuäni nuꞌu̱ enä: «Ho̱nse̱ nꞌa rä zi tꞌu̱kä nkꞌuamba ꞌne hinto ma dä hämpäbi yä xuñha». Pe rä mfe nzäntho rä mfe, hindi mporta hängu rä muui pe̱ꞌtsi nuꞌu̱ yä kosa di pehu̱. ꞌNe nꞌa rä nkꞌuamba nzäntho rä nkꞌuamba, hindi mporta te ngu rä ndäta (hñeti Lucas 16:10, TNM). * Yä bätsi hinto ma dä hyatꞌi ngeꞌä nuꞌu̱ nzäntho di da ngue̱nda ora yä dada hingä yä onrado. Ora yä bätsi handi njabu̱, o̱tpäbi ndunthi rä dañu (Efesios 6:4). Pe ora yä bätsi handi ge yä dada yä onrado, nuꞌu̱ ma dä ne dä de̱mbäbi nuꞌu̱ yä hogä ejemplo ꞌne xti te ma dä sigi dä nsunda Jeoba mäske ha nunä xiꞌmhai yä jäꞌi hingi o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä ñꞌonrado (Proverbios 22:6).

10. Mu̱ di ne gä ñꞌonradohu̱, ¿te di debe gä jamäsuhu̱ ora di ñähu̱ ko mä kuhu̱?

¹⁰ Gä ntsitsꞌihu̱ ko mä kuhu̱ de rä mhuntsꞌi rꞌakägihu̱ ndunthi yä oportunida de gä ñꞌonradohu̱. Ja ngu dä pädihu̱ ha Rä ntheke 12, mähyoni gä suhu̱ näꞌä di mäñhu̱ ora di kombibihu̱ ko mä kuhu̱, ngeꞌä hingi hei gä no̱nihu̱ märꞌaa o asta dä za gä ju̱ꞌspäbihu̱  yä nkꞌuamba o yä nhemhñä. Mu̱ di pedehu̱ ho̱nse̱ näꞌä xtä o̱dehu̱, dä za gä xanihu̱ yä nkꞌuamba nsinke gä dahu̱ ngue̱nda. Hänge xa mähyoni gä jamäsuhu̱ näꞌä di mäñhu̱ (Proverbios 10:19). Rꞌabu̱ mäske di pädihu̱ ge mäjuäni nꞌa rä tꞌo̱tꞌe, hindi signifika ge dä za gä pedehu̱. ¿Por hanja hinä? Mu̱ hingä jamäsuhu̱ näꞌä di mäñhu̱ dä za gä nthintꞌihu̱ habu̱ hingo tsꞌokägihu̱ ꞌne di ꞌme̱tuäbihu̱ rä tꞌekꞌei näꞌä toꞌo di no̱nihu̱ (1 Tesalonicenses 4:11). Gä mäñhu̱ näꞌä mäjuäni hindi signifika ge dä za gä ñähu̱ nsi rä tꞌekꞌei; nuju̱ nzäntho di debe gä ñähu̱ ko rä tꞌekꞌei ꞌne rä mhäte (hñeti Colosenses 4:6).

11, 12. a) ¿Hanja ri ꞌñehe gä ñꞌonradohu̱ ko nuꞌu̱ yä ku di gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha rä mhuntsꞌi ꞌne por hanja? b) ¿Ndaꞌu̱ nuꞌu̱ yä däta nkꞌuamba ꞌne yä xägu bi ehe de rä Zithu, ꞌne hanja dä za gä nsuhu̱ de geꞌu̱? c) ¿Hanja dä za gä udihu̱ ge dä onradohu̱ ko rä organización Jeoba?

¹¹ ꞌNehe xa mähyoni gä ñꞌonradohu̱ ko nuꞌu̱ yä ku di gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha rä mhuntsꞌi. Mu̱ toꞌo xä yꞌo̱tꞌe nꞌa rä däta pekado ꞌne hingi xipäbi näꞌä mäjuäni yä ansiano ora tꞌambäbi de gehnä; hinte ma dä dähä kongeꞌä ꞌne mänꞌa di ñꞌu̱nse̱. Nuꞌu̱ yä jäꞌiꞌu̱ tsitsꞌi yoho yä mꞌu̱i ngeꞌä o̱tꞌe yä pekado ꞌne trata dä me̱päbi njabu̱ Jeoba. Toꞌo o̱tꞌe njabu̱, xä ñhatꞌäse̱ ꞌne ꞌmu̱i ha nꞌa rä däta nkꞌuamba (Salmo 12:2). Märꞌaa hingi xipäbi gatꞌho näꞌä mäjuäni yä ansiano (Hechos 5:1-11). Ndunthi yä mꞌiki, toꞌo pe̱fi njabu̱, xä zo ha nuꞌu̱ yä nkꞌuamba ꞌne ha nuꞌu̱ yä xägu di usa rä Zithu (hyandi rä rekuadro « Yä nkꞌuamba nuꞌu̱ bi ehe de rä Zithu»).

¹² ꞌNehe, mähyoni gä ñꞌonradohu̱ ko rä organización rä Zi Dada Jeoba ora di ñuꞌtsihu̱ nꞌa rä he̱ꞌmi. Por ejemplo, ora di unihu̱ mä informehu̱, mähyoni  gä huxu̱ ho̱nse̱ näꞌä xa mäjuäni. ꞌNehe ora di ñuꞌtsihu̱ nꞌa rä solisitu pa nꞌa rä privilegio, mähyoni hingä ñhatehu̱ ꞌne gä mäñhu̱ näꞌä xa mäjuäni, ngu ora tꞌangägihu̱ mu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä ñheni o nuꞌmu̱ tꞌadi märꞌa yä dato de gekhu̱ (hñeti Proverbios 6:16-19).

13. ¿Hanja ri ꞌñehe gä ñꞌonradohu̱ ko mä kuhu̱ ora di jahu̱ yä negosio kongeꞌu̱?

¹³ Mähyoni gä benihu̱ ge hingi debe gä tratahu̱ yä asunto de gä negosio ha rä Ngu de gä Mhuntsꞌi nixi nuꞌmu̱ di uñhu̱ ntꞌo̱de rä Noya Äjuä. Pe rä Mäkä Tꞌofo ꞌnehe xikägihu̱ ge mähyoni gä ñꞌonrado ko mä kuhu̱ ora di jahu̱ yä negosio kongeꞌu̱. Mu̱ nꞌa rä ku di mpe̱fi pa gekhu̱, mähyoni gä umfu̱ gatꞌho rä thähä ꞌne gä juꞌtihu̱ näꞌä rä pa dä kohihu̱ kongeꞌä. ꞌNehe mähyoni gä umbäbihu̱ nuꞌu̱ yä benefisio di märka rä ley (1 Timoteo 5:18; Santiago 5:1-4). Pe mu̱ nuju̱ go di mpe̱fihu̱ pa nꞌa rä ku, mähyoni gä kumplihu̱ xä ñho ko mä ꞌme̱fihu̱ ꞌne mä obligasiohu̱ (2 Tesalonicenses 3:10). Hindi debe gä mbenihu̱ ge koꞌmu̱ ꞌnehe rä Testigo näꞌä mä patronhu̱, pe̱ꞌtsi rä obligasio de dä rꞌakägihu̱ ndunthi yä benefisio, yä se̱ki o dä tratagihu̱ mänꞌa xä ñho ke nuꞌu̱ märꞌa yä me̱fi (Efesios 6:5-8).

14. ¿Te ri ꞌñehe gä pe̱fihu̱ ora di jahu̱ nꞌa rä negosio ko mä kuhu̱, ꞌne por hanja?

¹⁴ ¿Te ri ꞌñehe gä pe̱fihu̱ ora di mihu̱ rä bojä o di mfatsꞌihu̱ ko nꞌa rä ku pa gä hutsꞌihu̱ nꞌa rä negosio? Rä Mäkä Tꞌofo xikägihu̱ ge mähyoni gä hokihu̱ nꞌa rä he̱ꞌmi. Nꞌa rä pa, rä profeta Jeremías bi dai nꞌa rä hai; pa geꞌä bi nzohni yä testigo pa bi hyokuäbi yä documento. ꞌNehe bi hyokuäbi nꞌa rä kopia nuꞌu̱  yä documento ꞌne bi me̱ꞌtsi xä ñho pa ora xä ja mꞌe̱di (Jeremías 32:9-12; hyandi ꞌnehe Génesis 23:16-20). Njabu̱ ꞌnehe, ora di jahu̱ yä negosio ko mä kuhu̱, nuju̱ ꞌnehe di hokihu̱ yä he̱ꞌmi ꞌne di nzohnihu̱ yä testigo pa gä firmähu̱. Gä jahu̱ njabu̱ hindi signifika ge di deskomfiahu̱ de geꞌu̱. Nuju̱ di hokihu̱ xä ñho yä he̱ꞌmi pa njabu̱ mꞌe̱fa hingä pe̱ꞌtsihu̱ yä xuñha o yä tuhni ko mä kuhu̱. Mu̱ di nehu̱ gä jahu̱ yä negosio ko nꞌa mä kuhu̱, mähyoni gä beñhu̱ ge nunka di debe gä hutsꞌihu̱ en peligro näꞌä rä hogä ntsitsꞌi ꞌne näꞌä rä hogä mꞌu̱i ja ha rä mhuntsꞌi (1 Corintios 6:1-8, TNM). *

15. ¿Hanja handi Jeoba nuꞌu̱ yä mfe o̱tꞌe rꞌa yä comerciante, ꞌne te ri ꞌñehe dä me̱fi yä kristianu?

¹⁵ Rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe to̱ꞌmi ge gä ñꞌonradohu̱ asta ko nuꞌu̱ hingä yä kristianu. Rä apostol Pablo bi ꞌñenä: «Di nehe gä ñꞌonradohe ha gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe» (Hebreos 13:18, TNM). Hindi mporta kontoꞌo di jahu̱ yä negosio, rä Zi Dada Jeoba to̱ꞌmi ge nzäntho gä ñꞌonradohu̱. Rä mfistꞌofo Proverbios no̱ni ndunthi yä mꞌiki hanja nuꞌu̱ toꞌo o̱tꞌe nꞌa rä negosio, xa mähyoni dä usa nꞌa rä balansa o baskula näꞌä di pesa xä ñho (Proverbios 11:1; 20:10, 23). Mäyaꞌmu̱ yä jäꞌi mi usa yä baskula pa mi pesa näꞌä mi tai, näꞌä mi pa, o pa mi pesa rä bojä. Rꞌa yä comerciante mi usa yoho yä baskula näꞌä himi pesa xä ñho pa njabu̱ mi  pepi yä jäꞌi. * ¡Rä Zi Dada Jeoba xa di u̱tsa nuꞌu̱ yä mfe! Mu̱ hindi ne gä ꞌme̱dihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakhu̱ Äjuä, hingi debe gä pepäbihu̱ yä jäꞌi ora di o̱thu̱ yä negosio.

16, 17. a) ¿Te pe̱fi yä jäꞌi mäpaya pa dä ñhate? b) ¿Te ꞌmu̱i desidido dä me̱fi nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu?

¹⁶ Rä Zithu go geꞌä di mända nunä rä xiꞌmhai, hänge mäpaya di handihu̱ ge ꞌmu̱i ndunthi yä jäꞌi nuꞌu̱ hingä yä onrado, ꞌne mu̱ hingä nsuhu̱, dä za gä de̱mbäbihu̱ yä mꞌu̱i. Ndunthi yä jäꞌi ora ñuꞌtsi nꞌa rä solisitu pa nꞌa rä ꞌme̱fi, rꞌabu̱ hutsꞌi yä dato nuꞌu̱ hingä mäjuäni ꞌne hutsꞌi ge xa pädi ndunthi o ge pe̱ꞌtsi ndunthi rä esperiensia mäske hinä. Pa dä me̱ꞌtsi näꞌä ne, ndunthi yä jäꞌi hingi mängä näꞌä mäjuäni ora ñuꞌtsi yä he̱ꞌmi de gä seguro, de gä impuesto, o nuꞌmu̱ häi yä he̱ꞌmi pa dä ma ha mä nꞌa rä dähni. ꞌNehe xä nheki ge nuꞌmu̱ yä yꞌoskuela tsꞌokuäbi yä tarea, rꞌaa ho̱nse̱ käꞌmi yä imformasion de Internet ꞌne di ntrega ꞌñenä xa mäjuäni go xä hyoki, ꞌne märꞌaa di kopia ora hoki yä examen. Mäpaya ꞌnehe di nheki ge rꞌa yä jäꞌi umbäbi rä bojä yä tsꞌu̱tꞌhui pa dä yꞌo̱tpäbi yä fabo. ¡Te dä za gä to̱ꞌmihu̱ de nunä xiꞌmhai habu̱ yä jäꞌi yä kꞌatꞌä bojä, di nsuse̱ ꞌne di u̱tsa gatꞌho näꞌä xä ñho! (2 Timoteo 3:1-5.)

¹⁷ Nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu, ꞌmu̱i desidido dä ꞌuege de nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌeꞌu̱. Rꞌabu̱ xä ñhei gä ñꞌonradohu̱ ora di handihu̱ ge nuꞌu̱ hingä yä onrado ꞌñenä mänꞌa pabi xä ñho, mientra nuꞌu̱ o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä ñꞌonrado «ha gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe», go thogi yä ñꞌäbojä  (Salmo 73:1-8). Pe, ¿te mähyoni gä benihu̱? Ge mu̱ gä sigi gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä ñꞌonradohu̱, ma gä hänihu̱ ndunthi yä jäpi. ¿Ngu te mä jäpiꞌu̱?

18. ¿Por hanja mänꞌa xä ñho gä ñꞌonradohu̱?

¹⁸ Dä fädi ge dä onradohu̱ ꞌne ge di kumplihu̱ ko näꞌä di mäñhu̱, geꞌä xa di numäñho Äjuä (hyandi rä rekuadro « ¿Xa mäjuäni dä onrado?»). Hindi mporta mu̱ di rikohu̱ o di hyoyahu̱, mu̱ ja mä mfädihu̱ o hinä, mu̱ ja mä nzakihu̱ o di hñenihu̱, mu̱ xä ñho mä ꞌmaihu̱ o hinä, ¡gatꞌho dä za gä ñꞌonradohu̱! Dä fädi ge dä onradohu̱, näꞌä nꞌa rä däta tesoro näꞌä ya hingi nheki mäpaya (Miqueas 7:2). Mäske märꞌa yä jäꞌi dä dengägihu̱ ngeꞌä dä onradohu̱, märꞌaa ma dä me̱ꞌskägihu̱ rä tꞌekꞌei ꞌne rä komfiansa. Rꞌabu̱ rꞌa yä patron e̱ni nuꞌu̱ yä me̱fi hingä yä onrado, pe yä testigo rä Jeoba sigi tꞌumbäbi rä ꞌme̱fi o asta tꞌumbäbi märꞌa yä kargo ngeꞌä yä patron pe̱ꞌspäbi rä komfiansa.

19. ¿Ndaꞌu̱ nuꞌu̱ yoho yä däta jäpi ma gä hänihu̱ mu̱ gä ñꞌonradohu̱?

¹⁹ Mäske hinte mä benefisio ma gä hänihu̱ de yä jäꞌi, ja märꞌa yä däta raso pa gä ñꞌonradohu̱. Nꞌaa, rä apostol Pablo bi mää ge ora dä onradohu̱, di pe̱ꞌtsihu̱ «nꞌa rä hogä konsiensia». Hää, ¡nꞌa rä konsiensia xä ntꞌaxi! (Hebreos 13:18, TNM.) Yoho, di pädihu̱ ge Äjuä di mädi gatꞌho nuꞌu̱ yä onrado (hñeti Salmo 15:1, 2; Proverbios 22:1). Mu̱ gä ñꞌonradohu̱ ha gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe, ma gä sigi gä pe̱ꞌtsihu̱ näꞌä rä mhäte xä rꞌakägihu̱ Äjuä, ¡ꞌne geꞌä mänꞌa rä däta njutꞌi näꞌä dä za gä hänihu̱! Pe nubye̱ ma gä handihu̱ mä nꞌa rä artikulo habu̱ udi hanja dä za gä ñꞌonradohu̱ ha mä ꞌme̱fihu̱.