Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KGAOLO 16

Ganetšang Diabolo le Ditiro tša Gagwe tša Bohwirihwiri

Ganetšang Diabolo le Ditiro tša Gagwe tša Bohwirihwiri

“Le ganetše Diabolo, yena o tla le tšhaba.”​—JAKOBO 4:7.

1, 2. Ke bomang bao ba thabago ka nako ya kolobetšo?

GE E ba o hlanketše Jehofa ka nywaga e mentši, ga go pelaelo gore o ile wa theetša dipolelo tše dintši tša kolobetšo dikopanong tša rena tše dikgolo le tše dinyenyane. Lega go le bjalo, go sa šetšwe gore o bile gona gakae ditiragalong tšeo, ga go pelaelo gore o sa kgomega ka mehla ge o bona go fihla nako yeo bao ba duletšego ka pele lefelong la kopano ba emelela e le gore ba yo kolobetšwa. Ka yona nako yeo, go ba le lethabo le legolo gare ga batheetši, ke moka ba opa magoswi ka lethabo le le tšwago pelong. Mohlomongwe o ka ba wa tšwa megokgo ge o dutše o bona sehlopha se sengwe gape sa batho ba bohlokwa bao ba tšerego lehlakore la Jehofa. Ruri re tloga re thaba ge ditiragalo tšeo di direga!

2 Le ge tikologong ya rena re ka bona ka makga a sego kae ge batho ba kolobetšwa mo ngwageng, barongwa ba na le tokelo ya go bona seo se direga ka makga a mantši kudu. Na o kgona go nagana ka ‘lethabo leo le bago gona legodimong’ ge ba dutše ba bona batho ba diketekete lefaseng ka moka ba tlatša karolo e bonagalago ya mokgatlo wa Jehofa beke le beke? (Luka 15:7, 10) Ga go pelaelo gore barongwa ba thabela kudu go bona kgolo ye!​—Hagai 2:7.

DIABOLO “O SEPELASEPELA GO SWANA LE TAU E RORAGO”

3. Ke ka baka la’ng Sathane a sepelasepela “go swana le tau e rorago,” gomme ke’ng seo a nyakago go se dira?

3 Lega go le bjalo, go na le dibopiwa tše dingwe tša moya tšeo di dirago seo se fapanego le seo kgole, e lego go befelwa kudu ge di bogetše ge batho ba kolobetšwa. Sathane le batemona ba gagwe ba befelwa o šoro ge ba bona ba dikete ba tlogela lefase le leo le gobogilego. Go ba gona, Sathane o ile a kgantšha ka gore ga go motho yo a hlankelago Jehofa gobane a mo rata e le ka kgonthe, le gore ga go le o tee yo a ka dulago a botega ge e ba a lekwa o šoro. (Bala Jobo 2:4, 5) Ka mehla ge motho a tutueletšega go ineela go Jehofa, Sathane o bontšhwa gore o fošitše. Go bjalo ka ge eka Sathane o opša ka ntahle mo sefahlegong bekeng e nngwe le e nngwe mo ngwageng. Ga go makatše ge a “sepelasepela go swana le tau e rorago, a nyaka yo a kago go mo metša”! (1 Petro 5:8) “Tau” ye e ikemišeditše go re metša moyeng, e re dire gore re senye tswalano ya rena le Modimo goba gaešita le gore re e kgaotše.​—Psalme 7:1, 2; 2 Timotheo 3:12.

Nako le nako ge motho a ineela go Jehofa gomme a kolobetšwa, ke bohlatse bja gore Sathane o na le maaka

4, 5. (a) Jehofa o lekanyeditše tutuetšo ya Sathane ka ditsela dife tše pedi tše bohlokwa? (b) Mokriste wa therešo a ka kgodišega ka’ng?

4 Le ge lenaba leo re lwago le lona e le le lešoro, ga se ra swanela go tšhoga kudu. Ka baka la’ng? Ka gobane Jehofa o lekanyeditše tutuetšo ya “tau [yeo] e rorago” ka ditsela tše pedi tše bohlokwa. Ditsela tšeo ke di dife? Ya pele, Jehofa o boletše e sa le pele gore “lešaba le legolo” la Bakriste ba therešo le tla phologa “masetlapelong a magolo” ao a tlago. (Kutollo 7:9, 14) Le ka mohla diporofeto tša Modimo ga di palelwe ke go phethagala. Ka gona, Sathane o swanetše go tseba gore a ka se tsoge a tantše batho ba Modimo ka moka.

5 Tsela ya bobedi yeo Modimo a lekanyeditšego matla a Sathane ka yona e bonagala gabotse therešong ya motheo yeo e boletšwego ke yo mongwe wa banna ba botegago ba bogologolo ba Modimo. Moporofeta Asaria o ile a botša Kgoši Asa gore: “Jehofa o na le lena ge feela le ka ba le yena.” (2 Dikoronika 15:2; bala 1 Bakorinthe 10:13) Mehlala e mentši e begilwego e bontšha gore nakong e fetilego, Sathane ka mehla o paletšwe ke go metša mohlanka le ge e le ofe wa Modimo yoo a ilego a dula a batametše Modimo. (Baheberu 11:4-40) Lehono, Mokriste yo a dulago a batametše Modimo o tla kgona go ganetša Diabolo le go mo fenya. Ge e le gabotse, Lentšu la Modimo le re kgonthišetša ka gore: “Le ganetše Diabolo, yena o tla le tšhaba.”​—Jakobo 4:7.

“RE LWA LE . . . MADIRA A KGOPO A MOYA”

6. Sathane o lwa bjang le Mokriste yo mongwe le yo mongwe?

6 Sathane a ka se kgone go fenya ntwa ye ya seswantšhetšo, eupša a ka fenya ba bangwe ba rena ge e ba re kgaotša go dula re phakgame. Sathane o a tseba gore a ka re metša ge e ba a ka fokodiša tswalano ya rena le Jehofa. Sathane o leka bjang go fihlelela seo? Ka go re hlasela ka tšohle tšeo a nago le tšona, go re hlasela re le motho ka o tee ka o tee le ka boradia. Anke re ahlaahleng ditsela tše tše dikgolo tša Sathane.

7. Ke ka baka la’ng Sathane a hlasela batho ba Jehofa ka tšohle tšeo a nago le tšona?

7 Go hlasela ka tšohle tšeo a nago le tšona. Moapostola Johane o boletše gore: “Lefase ka moka le rapaletše matleng a yo kgopo.” (1 Johane 5:19) Mantšu ao a na le temošo go Bakriste ka moka ba therešo. Ka ge Sathane a šetše a meditše lefase ka moka la batho bao ba sa boifego Modimo, ga bjale o retologetše go bao go fihla mo nakong ye ba mo phonyokgilego gomme o diriša tšohle tšeo a nago le tšona go ba hlasela—bona ke batho ba Jehofa. (Mika 4:1; Johane 15:19; Kutollo 12:12, 17) O galefile kudu ka ge a tseba gore nako yeo e mo šaletšego ke e kopana. Ka gona o dira sohle seo a ka se kgonago. Lehono re lebane le tlhaselo ya gagwe ya mafelelo e šoro le ya go nyaka go re feleletša sa ruri. Ka gona, ga bjale go feta le ge e le neng pele, re swanetše “go tseba seo [re] swanetšego go se dira.”​—1 Dikoronika 12:32.

8. Moapostola Paulo o ra go re’ng ge a bolela gore re “lwa” le meoya e kgopo?

8 O lwa le motho ka o tee ka o tee. Moapostola Paulo o lemošitše Bakristegotee le yena gore: “Re lwa le . . . madira a kgopo a moya legodimong.” (Baefeso 6:12) Lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le go “lwa” le fetišetša kgopolo ya ntwa yeo go swaranwago ka diatla. Ka gona, Paulo ka go diriša lentšu leo o be a gatelela gore yo mongwe le yo mongwe wa rena o lwa ka go lebanya le meoya e kgopo. Go sa šetšwe gore re dula nageng yeo go dumela go meoya e kgopo e lego selo se se tlwaelegilego goba go se bjalo, le ka mohla ga se ra swanela go lebala gore ge re be re ineela go Jehofa, re ile ra thoma ntwa yeo ya seswantšhetšo. Mokriste yo mongwe le yo mongwe o ntweng go thoma nakong ya ge a be a ineela go ya pele. Ke ka baka leo go sa makatšego ge Paulo a ile a bona go nyakega gore a kgothaletše Bakriste ba Efeso ka makga a mararo gore ba ‘eme ba tiile’!​—Baefeso 6:11, 13, 14.

9. (a) Ke ka baka la’ng Sathane le batemona ba gagwe ba diriša ‘ditiro tše di fapafapanego tša bohwirihwiri’? (b) Ke ka baka la’ng Sathane a leka go senya tsela yeo re naganago ka yona, gomme re ka mo ganetša bjang? (Bona Hlokomela Boradia bja Sathane!.) (c) Ga bjale re tlo ahlaahla tiro efe ya bohwirihwiri?

9 Boradia. Paulo o kgothaletša Bakriste gore ba eme ba tiile go lwantšha “ditiro tša bohwirihwiri” tša Sathane. (Baefeso 6:11) Hlokomela gore Paulo mo o diriša polelwana ya bontši. Meoya e kgopo e diriša ditiro tše dintši tša bohwirihwiri​—gomme lebaka la seo le a kwagala. Ge nako e dutše e tšwela pele, badumedi ba bangwe bao ba ilego ba ema ba tiile go lwantšha teko e itšego, ba ile ba ineela ge ba lebeletšane le e nngwe ya mohuta o itšego. Ka baka leo, Diabolo le batemona ba šetša gabotse boitshwaro bja yo mongwe le yo mongwe wa rena e le gore ba bone moo re fokolago gona. Ke moka ba diriša bofokodi le ge e le bofe bja moya bjo re ka bago re ena le bjona. Lega go le bjalo, re leboga gore re ka kgona go lemoga mekgwa e mentši ya Diabolo, ka gobane e utollotšwe ka Beibeleng. (2 Bakorinthe 2:11) Mathomong a puku ye, re ahlaahlile mekgwa e bjalo ka molaba wa go rata dilo tše di bonagalago, ditlwaelano tše mpe gotee le boitshwaro bjo bo gobogilego bja tša botona le botshadi. Anke ga bjale re ahlaahleng e nngwe ya ditiro tša bohwirihwiri tša Sathane​—go dirišana le meoya e mebe.

GO DIRIŠANA LE MEOYA E MEBE KE GO EKA MODIMO

10. (a) Go dirišana le meoya e mebe ke’ng? (b) Jehofa o lebelela bjang go dirišana le meoya e mebe, gomme wena o go lebelela bjang?

10 Ge motho a dirišana le meoya e mebe, goba batemona, o ikgokaganya ka go lebanya le meoya e kgopo. Bonoge, boloi, go foša ba bangwe ka meleko le go botšiša dilo bahung ke dibopego tše dingwe tša go dirišana le meoya e mebe. Go etša ge re šetše re tseba, Jehofa o lebelela go dirišana le meoya e mebe e le “selo se se šišimišago.” (Doiteronomio 18:10-12; Kutollo 21:8) Ka ge le rena re swanetše go “[hlaswa] se kgopo,” ga se ra swanela gore le ka mohla re nyake go ikgweranya le meoya e kgopo. (Baroma 12:9) Ruri seo e tla ba go eka o šoro Tatago rena wa legodimong, Jehofa!

11. Ke ka baka la’ng Sathane a tla ba a thopile sefoka ge a ka re goketša gore re dirišane le meoya e mebe? Nea mohlala.

11 Lega go le bjalo, ka ge go dirišana le meoya e mebe e le go eka Jehofa o šoro, Sathane o ikemišeditše ka pelo ka moka go dira gore ba bangwe ba rena ba tšee karolo go seo. Nako e nngwe le e nngwe ge Sathane a tanya Mokriste gore a dire tša botemona, o tloga a thopa sefoka. Ka baka la’ng? Nagana ka seswantšho se: Ge e ba lešole le ka phegelelwa gore le lahle le be le eke sekgao sa lona ke moka le be karolo ya mašole ao le bego le elwa le ona, gona molaodi wa mašole ao o tla thaba kudu. A ka ba a sepediša lešole leo gare ga batho ka moka le le bjalo ka sefoka e le gore a nyatše molaodi wa mašole ao lešole leo le mo ekilego. Ka mo go swanago, ge e ba Mokriste a ka dirišana le meoya e mebe, o tla ba a lahla Jehofa ka go rata le ka boomo gomme a ipea ka tlase ga taolo ya Sathane. Nagana lethabo leo Sathane a tlago go ba le lona ge a sepediša moeki yoo gare ga lešaba gore le mmone e le bjalo ka sefoka seo se thopšago ntweng! Na go na le o tee wa rena yoo a nyakago gore Diabolo a fenye ka tsela yeo? Ga go le o tee ka monwana! Ga re baeki.

GO ROTOŠA DIPOTŠIŠO TŠEO DI TSOŠAGO DIPELAELO

12. Ke mokgwa ofe woo Sathane a o dirišago gore a tutuetše pono ya rena ka go dirišana le meoya e mebe?

12 Ge feela re šišimišwa ke go dirišana le meoya e mebe, Sathane a ka se tsoge a atlegile ge a re hlasela ka go e diriša. Ka baka leo, o lemoga gore o swanetše go fetoša tsela yeo re naganago ka yona. Bjang? O nyaka ditsela tšeo a ka gakantšhago Bakriste go fihla bokgoleng bjoo ba bangwe ba bona ba ka naganago gore “botse ke bobe gomme ba re bobe ke botse.” (Jesaya 5:20) E le gore Sathane a fihlelele seo, gantši o diriša o mongwe wa mekgwa ya gagwe woo a tsebago gabotse gore o a šoma​—o rotoša dipotšišo tšeo di dirago gore motho a thome go ba le dipelaelo.

13. Sathane o dirišitše bjang mokgwa wa go rotoša dipotšišo tšeo di dirago gore motho a thome go ba le dipelaelo?

13 Bona kamoo Sathane a dirišitšego mokgwa wo nakong e fetilego. Kua Edene o ile a botšiša Efa gore: “A ke therešo gore Modimo o itše le se ke la ja tše di tšwago sehlareng se sengwe le se sengwe sa mo serapeng?” Mehleng ya Jobo, nakong ya seboka sa barongwa kua legodimong, Sathane o ile a botšiša gore: “Na o re ge Jobo a boifa Modimo o mmoifela lefeela?” Le gona mathomong a bodiredi bja Jesu bja mo lefaseng, Sathane o ile a hlohla Kriste ka go bolela gore: “Ge e ba o le morwa wa Modimo, gona botša maswika a gore e be dinkgwa.” Anke o nagane​—mo tabeng ya Jesu, Sathane o ile a ba le sebete sa go kwera Jehofa ka go diriša ona mantšu ao Jehofa ka boyena a a boletšego dibeke tše ka bago tše tshela tše di fetilego pejana ga moo ge a be a re: “Yo ke Morwa wa ka, morategi, yo ke mo amogetšego”!​—Genesi 3:1; Jobo 1:9; Mateo 3:17; 4:3.

14. (a) Sathane o diriša bjang maanomabe a gagwe a go dira gore batho ba be le dipelaelo ditabeng tša go dirišana le meoya? (b) Re tlo ahlaahla eng ga bjale?

14 Lehono, Diabolo o diriša maanomabe a swanago ka maiteko a go dira gore batho ba be le dipelaelo tša ge e ba go dirišana le meoya e mebe e tloga e le selo se kgopo. Ka manyami, o atlegile tabeng ya go tsoša dipelaelo ka menaganong ya badumedi ba bangwe. Ba thomile go belaela ge e ba dibopego tše itšego tša go dirišana le meoya e tloga e le tše mpe gakaalo. Ge e le gabotse, ba ipotšiša gore: “A ke therešo?” (2 Bakorinthe 11:3) Re ka thuša bjang batho ba bjalo gore ba lokiše tsela yeo ba naganago ka yona? Re ka kgonthišetša bjang gore maano a a Sathane ga a re tutuetše? Gore re arabe dipotšišo tšeo, anke re hlahlobeng dikarolo tše pedi tša bophelo tšeo Sathane a di šilafaditšego ka boradia ka dilo tšeo di tswalanago le meoya e mebe. Tšona ke boithabišo le ditaba tša kalafo.

GO DIRIŠA GAMPE DIKGANYOGO LE DINYAKWA TŠA RENA

15. (a) Batho ba bantši dinageng tša ka Bodikela ba lebelela bjang go dirišana le meoya e mebe? (b) Bakriste ba bangwe ba tutueditšwe bjang ke pono ya lefase ka go dirišana le meoya e mebe?

15 Bonoge, boloi le dibopego tše dingwe tša go dirišana le meoya di tšewa gabohwefo, kudukudu dinageng tša ka Bodikela. Difilimi, dipuku, mananeo a thelebišene le dipapadi tša khomphutha di dula di tšweletša mekgwa ya botemona e le bjalo ka ge eka ke yeo e segišago, e bohlale le yeo e sego kotsi. Difilimi tše dingwe le dipuku tše dingwe tšeo di bolelago ka bonoge di šetše di tletše gohle moo e lego gore bao ba di balago ba thomile go ipopa dihlopha tšeo di kopanago ka mehla. Ka gona, go molaleng gore batemona ba atlegile tabeng ya go dira gore dikotsi tša bonoge di bonagale e se selo. Na mokgwa wo wa go lebelela go dirišana le meoya e mebe e le selo se senyenyane o tutueditše Bakriste? Tsela yeo ba bangwe ba naganago ka yona e šetše e kgomilwe ke seo. Ka tsela efe? Ka mohlala, ka morago ga gore Mokriste yo mongwe a bogele filimi yeo e tšweletšago bonoge o itše: “Ke bogetše filimi yeo, eupša ga se ka dira dilo tšeo di sepedišanago le go dirišana le meoya e mebe.” Ke ka baka la’ng go nagana ka tsela yeo go le kotsi?

16. Ke ka baka la’ng go le kotsi go kgetha boithabišo bjoo bo tletšego ka ditiro tša bonoge?

16 Le ge go na le phapano magareng ga go dirišana le meoya e mebe le go e bogela, seo ruri ga se bolele gore go bogela ditiro tša bonoge ga go kotsi. Ka baka la’ng? Nagana ka se: Lentšu la Modimo le bontšha gore Sathane le batemona ba gagwe ga ba kgone go tseba seo re se naganago. * Ka gona, go etša ge go boletšwe pejana, e le gore meoya e kgopo e tsebe seo re se naganago le go lemoga moo re fokolago gona moyeng, e lebedišiša ditiro tša rena​—go akaretša le boithabišo bjoo re bo kgethago. Ge e ba boitshwaro bja Mokriste bo bontšha gore o thabela difilimi goba dipuku tšeo di bolelago ka bonoge, maleatlana, botemona goba dilo tše dingwe tša go swana le tšeo, go na le seo a se botšago batemona. Ge e le gabotse, o ba tsebiša gore o fokola kae! Batemona ba ka arabela ka gore ba matlafatše ntwa ya bona le Mokriste yoo e le gore ba diriše bofokodi bjoo a bo utollotšego e le gore ba mo gatelele go ba go fihlela ba mo fenya. Ge e le gabotse, ba bangwe bao ba thomilego ka go fo kgahlegela boithabišo bjoo bo tletšego ka bonoge, ba ile ba feleletša ba dirišana le meoya e mebe ka go lebanya.​—Bala Bagalatia 6:7.

Holwa ke thekgo yeo Jehofa a e neago ge o le ka gare ga bolwetši

17. Ke bohwirihwiri bofe bjoo Sathane a ka bo dirišago gore a hlasele bao ba babjago?

17 Sathane ga a leke feela go diriša gampe kganyogo ya rena ya boithabišo, eupša o leka le senyakwa sa rena sa go alafša. Bjang? Mokriste yoo a babjago kudu go sa šetšwe maiteko ao a a dirilego a gore a alafše, a ka fela matla. (Mareka 5:25, 26) Seo se ka dira gore Sathane le batemona ba gagwe ba bone e le sebaka se sebotse sa gore ba mo hlasele. Ba tseba gabotse gore Lentšu la Modimo le lemoša ka kotsi ya go nyaka “[thušo go] bao ba dirago tše di gobatšago.” (Jesaya 31:2) E le gore ba dire gore Mokriste a se latele temošo yeo, batemona ba ka leka motho yo a babjago gore a gakanege moo a bilego a nyaka thušo ya go alafša ka ditsela tšeo di akaretšago go dirišwa ga “maleatlana,” goba meoya e mebe​—sona selo seo se gobatšago o šoro. Ge e ba tiro yeo ya bohwirihwiri ya batemona e ka atlega, e ka senya tswalano yeo motho yoo yo a babjago a nago le yona le Modimo. Ka tsela efe?

18. Ke mekgwa efe ya kalafo yeo Mokriste a tla e ganago, gomme ka baka la’ng?

18 Jehofa o ile a lemoša Baisiraele bao ba bego ba diriša “maleatlana” gore: “Ge le emiša matsogo a lena, ke le utela sefahlego. Gaešita le ge le ka atiša dithapelo, ga ke di theetše.” (Jesaya 1:13, 15) Therešo ke gore re nyaka go phema selo le ge e le sefe seo se ka šitišago dithapelo tša rena gomme sa fokotša thekgo yeo re e hwetšago go Jehofa​—kudukudu nakong ya ge re babja. (Psalme 41:3) Ka gona, ge e ba go na le maswao a gore mokgwa o itšego woo re alafšago ka wona o na le dika tša go dirišana le meoya e mebe, gona Mokriste wa therešo o tla o gana. * (Mateo 6:13) Ka tsela yeo, re tla ba re kgodišegile gore Jehofa o tla re thekga.​—Bona lepokisi le rego: “Na se Ruri ke go Dirišana le Meoya e Mebe?”.

GE DIKANEGELO TŠA GO BOLELA KA BATEMONA DI ATA

19. (a) Diabolo o forile batho ba bantši gore ba dumele eng ka matla ao a nago le ona? (b) Ke ditaba dife tšeo Bakriste ba therešo ba phemago go di anega?

19 Le ge batho ba bantši ba dinageng tša ka Bodikela ba tšea ganyenyane dikotsi tša matla a Sathane, dikarolong tše dingwe tša lefase ga go bjalo. Moo dikarolong tšeo, Diabolo o forile batho ba bantši gore ba dumele gore o na le matla a magolo go feta kamoo a nago le ona. Batho ba bangwe ba phela ba tšhogile meoya e kgopo. Go atile dikanegelo tše dintši ka mediro e matla ya batemona. Gantši ditaba tše bjalo di anegwa ka lethabo; di thabiša batho. Na le rena re swanetše go phatlalatša ditaba tše bjalo? Aowa, bahlanka ba Modimo wa therešo ba phema go dira seo ka baka la mabaka a mabedi a bohlokwa.

20. Ke bjang moo motho yo mongwe ka go se lemoge a ka phatlalatšago maaka a Sathane?

20 Lebaka la pele ke gore motho o tla ba a thuša Sathane go phetha merero ya gagwe ge e ba a anega ditaba tša mediro ya batemona. Seo se kgonega bjang? Lentšu la Modimo le dumela gore Sathane o kgona go dira mediro e matla, eupša le buša le lemoša gore o diriša “dipontšho . . . tša bofora” le “bofora.” (2 Bathesalonika 2:9, 10) Ka ge Sathane e le motimetši yo mogolo, o tseba kamoo a ka tutuetšago menagano ya bao ba ratago meoya e mebe le go ba dira gore ba dumele dilo tšeo e sego therešo. Batho ba bjalo ba ka dumela e le ka kgonthe gore ba bone le go kwa dilo tše itšego gomme ba ka bolela ka dilo tšeo ba di bonego bjalo ka ge eka di tloga di diregile. Ge nako e dutše e eya, dikanegelo tša bona di ka feteletšwa ka go boaboeletšwa gantšintši. Ge e ba Mokriste a be a tla phatlalatša ditaba tše bjalo, ge e le gabotse o tla ba a dira thato ya Diabolo​—yena “tatago maaka.” O tla ba a phatlalatša maaka a Sathane.​—Johane 8:44; 2 Timotheo 2:16.

21. Ke’ng seo re nyakago go bolela ka sona?

21 Lebaka la bobedi ke gore gaešita le ge Mokriste a ile a dirišana le meoya e kgopo nakong e fetilego, o tla phema go dula a swara mehlamu le badumedigotee le yena ka ditaba tše bjalo. Ka baka la’ng? Re kgothaletšwa gore: “Re [tsepelele] Moemedi yo Mogolo le Mophethagatši wa tumelo ya rena, yena Jesu.” (Baheberu 12:2) Ee, re nyaka go tsepelela go Kriste, e sego Sathane. Se se kgahlišago ke gore ge Jesu a be a sa le mo lefaseng, ga se a ka a swara mehlamu le barutiwa ba gagwe ka ditaba tša kamoo meoya e kgopo e bego e dira dilo ka gona, gaešita le ge a be a ka bolela ditaba tše dintši tša seo Sathane a bego a ka se dira goba go se se dire. Go e na le moo, Jesu o ile a bolela feela ka molaetša wa Mmušo. Ka gona, le rena re nyaka go ekiša Jesu le baapostola ba gagwe ka go bolela ka “matete a Modimo.”​—Ditiro 2:11; Luka 8:1; Baroma 1:11, 12.

22. Re ka tšwela pele bjang re dira gore go be le ‘lethabo legodimong’?

22 Therešo ke gore Sathane o diriša mekgwa e mentši ya bohwirihwiri, go akaretša go dirišana le meoya e mebe, e le gore a leke go senya tswalano ya rena le Jehofa. Eupša ka go hloya se sebe gomme ra kgomarela se sebotse, ga re nee Diabolo sebaka sa go fokodiša boikemišetšo bja rena bja go gana go dirišana le meoya e mebe ka dibopego tša gona ka moka. (Bala Baefeso 4:27) Nagana ka ‘lethabo le legolo legodimong’ leo le bago gona ge e ba re tšwela pele re “lwantšha ditiro tša bohwirihwiri tša Diabolo [re] tiile” go ba go fihlela a se sa le gona!​—Baefeso 6:11.

^ par. 16 Maina ao a hlalosago Sathane (Moganetši, Mothomeletši, Motimetši, Moleki, Moaketši) ga a bolele gore o kgona go fatišiša seo se lego ka dipelong tša rena le menaganong ya rena. Go fapana le seo, Jehofa o hlaloswa e le “mohlahlobi wa dipelo,” gomme Jesu yena o hlaloswa e le yoo a “lekolago dikgopolo tša ka garegare le dipelo.”​—Diema 17:3; Kutollo 2:23.

^ par. 18 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego, bona sehlogo se se rego: “Na o Swanetše go Amogela Tlhahlobo ya tša Maphelo?” ka tokollong ya Morokami wa December 15, 1994, matlakala 19-22, le sehlogo se se rego: “Pono ya Beibele: Na go na le Taba ka Kgetho ya Gago ya tša Kalafo?” ka tokollong ya Phafoga! ya January 8, 2001.